Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 1,1-16.18-23) Rodovnik Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega: Abraham je imel sina Izaka, Izak Jakoba, Jakob Juda in njegove brate; Juda je imel s Tamaro sina Faresa in Zara, Fares je imel sina Ezroma, Ezrom Arama, Aram Aminadaba, Aminadab Naasona, Naason Salmona; Salmon z Rahabo sina Booza, Booz z Ruto sina Obeda, Obed Jeseja, Jese pa je imel sina kralja Davida. David je imel z Urijevo sina Salomona, Salomon je imel sina Roboama, Roboam Abija, Abija Aza, Aza Jozafata, Jozafat Jorama, Joram Ozija, Ozija Joatama, Joatam Ahaza, Ahaz Ezekija, Ezekija Manaseja, Manase Amona, Amon Josija, Josija pa je imel sina Jehonija in njegove brate ob preselitvi v Babilon.
Po preselitvi v Babilon je Jehonija imel sina Salatiela, Salatiel Zorobabela, Zorobabel Abiuda, Abiud Eliakima, Eliakim Asorja, Asor Sadoka, Sadok Ahima, Ahim Eliuda, Eliud Eleazarja, Eleazar Matana, Matan Jakoba, Jakob pa je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus.
Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.
Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vse to se je pa zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.«
Ob praznik Marijinega rojstva, tako kot ob praznik Marijinega vnebovzetja, se lahko spotakne marsikdo, češ saj ta dva dogodka nista opisana v Svetem pismu. Drži. Sta rezultat vere krščanskega ljudstva že vse od binkošti dalje, ko so Jezusovi učenci skupaj z Marijo pričakali prihod in razodetje Svetega Duha v polnosti. Zato je morda danes primeren dan, ko se še na poseben način spomnimo korenin našega odrešenja. Starodavna molitev k Mariji namreč pravi: »Zdrava, o nebes kraljica, zdrava, angelov Gospa. Zdrava, korenina, zdrava, vrata, iz tebe svetu luč je prisijala. O, veseli se, Devica slavna, nad vse krasna, bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.«
Na videz suhoparno naštevanje rodov od Abrahama do Jezusa s seboj nosi pomembno sporočilo – preroki so oznanjali, da bo Mesija izšel iz Davidovega potomstva, David je izšel iz Judovega rodu. Rodovnik se tu začne z Abrahamom kot očetu narodov in kot zgodovinsko osebo, ki se ji je Bog prvi razodel. In tu se začenja tudi odrešenjska zgodovina in hkrati čas pričakovanja Rešitelja. Predstave o njem so bile precej nejasne, tudi razlage starozaveznih prerokb so se razlikovale. Farizeji so bili denimo prepričani, da bo Mesija (to pomeni maziljenec, Božji izvoljenec, odposlanec) izšel iz njihovih vrst in bo popolnoma vdan izpolnjevanju postave. Pojavljala so se prepričanja, da se bo tisti, ki ga je Bog izvolil, rodil v bogati palači in bo nato prišel kot veliki osvoboditelj izraelskega ljudstva, ki je bilo v Jezusovem času že nekaj časa podvrženo tujim nadoblastem: Perzijcem, Grkom, nato Rimljanom. Takšna pričakovanja pa niso ustrezala temu, kar je bilo v Božjem načrtu.
Evangelist Matej tu dejansko našteva Jožefov rodovnik, zaradi katerega je bil Jezus pravno priznan kot Jožefov sin in kot Davidov potomec, kar se povsem ujema z napovedmi prerokov. A omenja na koncu, da gre za moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus (kar pomeni isto kot Mesija). Mesija ima torej dejansko nebeški izvor, a je rojen iz žene, torej konkreten človek in ne zgolj neka prikazen. Kot je zapisal evangelist Janez, se je Beseda učlovečila in naselila med nami, Bog ji je vnaprej pripravil prostor. Mlado nazareško dekle, ki se zelo verjetno ni zavedalo niti svoje izvoljenosti, niti brezmadežnosti, ki je bila sad milosti, je sprejela nalogo, da postane mati Odrešeniku – in to kljub svoji tihi zaobljubi (skritega) devištva in še preden sta z Jožefom začela živeti skupaj. Tudi Jožef je moral glede na nenavadne okoliščine ukrepati, a je lahko pravilno ukrepal šele, ko je prejel Božje naročilo.
V čem je torej skrivnost Marijinega rojstva? Njena starša Joahim in Ana – njun praznik smo praznovali 26. julija – sta po poroki zelo dolgo časa čakala na blagoslov potomstva. Podobno dolgo kot Elizabeta in Zaharija. Ta njuna pokora, težko adventno pričakovanje je bilo nato dopolnjeno v rojstvu Marije (Mirjam). S tem sta bila tudi rešena sramote in pomilovanja s strani okolice. Vendar sta hčer darovala na poseben način: izročila sta jo v varstvo tempeljskemu zavodu za deklice. Tudi onadva se nista zavedala, da se bodo prav v njuni hčeri izpolnile mesijanske obljube.
Bog je z nami. Svojega ljudstva ni nikoli zapustil. Nasprotno: sedaj pošilja svojo Besedo, da se učloveči kot Mesija, ki je hkrati Božji sin, po katerem je vse ustvarjeno. Bog tako postane ne samo Oče, ampak v Jezusu privzame človeško naravo in nam postane brat. In nekdo, ki vzame nase vse naše grehe, vse naše slabosti in bolezni, od začetka do konca sveta. In na ta svet je Jezus prišel po Mariji. Zato je za nas celo privilegij, da se smemo zatekati k njej za priprošnjo pri Jezusu. »Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!«
G. B.