Iz svetega evangelija po Mateju (1,16.18-21,24) ali po Luku (2,41-51):
Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.
Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.
*ali*
Jezusovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po navadi praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili.
Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. Ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.
Ko so ga starši zagledali, so ostrmeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren.
Kar težko je zapisati nekaj več besed o nekomu, ki se večkrat pojavi v Svetem pismu in ima tako pomembno vlogo v zgodovini odrešenja, a hkrati ne najdemo niti enega njegovega izrečenega citata. Kot da bi Sveto pismo hoteli nalašč poudariti ta njegov molk. Sv. Jožef na nek način povzema vlogo egiptovskega Jožefa, očeta enega od Izraelovih rodov, za katerega psalm pravi, da ga je egiptovski kralj postavil za gospodarja svoji hiši in upravitelja vsej svoji posesti. In takšno vlogo je imel tudi njegov soimenjak, Jezusov skrbnik, ki je bil pravno priznan kot Jezusov oče, s tem pa je Jezus z vso pravico lahko sebe imenoval za Davidovega potomca, s čimer so bile v njem izpolnjene vse mesijanske obljube Stare zaveze.
Toda kaj je tisto, s čimer daje sv. Jožef krščanstvu dodano vrednost? Morda najprej to, da je bil kot zvest, bogaboječ in pošten preprost rokodelec (čeprav potomec kralja Davida, torej princ) poklican k temu, da vzame za ženo mlado dekle, za katero ni vnaprej vedel, da bo izbrana za Odrešenikovo mater. Marija se je namreč, kot pravi izročilo, v nasprotju s trendi tedanjega časa hotela zavezati devištvu, kar bi sicer zanjo in za Jožefa pomenilo sramoto med Judi, saj so blagoslov “merili” po številu otrok. Zgodilo pa se je, da sta vendarle dobila sina – in še zanj ni bilo gotovo, kako se je “zgodil”, kar je Jožefa spravilo v veliko notranjo stisko. In kar lahko razberemo iz zgornjih odlomkov, je to, da je bil Jožef neskončno zaupljiv in vdan v Božjo voljo, tudi za ceno lastnega trpljenja. S tem je dejansko postavil pravzor tega, kar je nato za nas storil Jezus, ki ga je vzgajal, varoval, učil …. Jožef mnogih stvari ni razumel ali vsaj ni razumel takoj. Tudi tega ne, da je dvanajstletni Jezus ostal v templju, kjer se v dvogovoru med Marijo in Jezusom nenadoma znajdeta dva očeta: oče in Oče. Mladi Jezus Boga, ki so ga Judje klicali Jahve, že naziva kot Oče (Abba). Tesarjev sin se že zaveda, da je nekaj več od zemeljskega očeta in matere.
A morda je bil prav zato sv. Jožef zato še toliko bližje Jezusu. In morda se zato lahko še toliko bolj zaupno priporočamo temu svetniku, ki ima poleg Marije najbližji “dostop” do Jezusa in preko Jezusa do Očeta. Zato ne preseneča, kako laskave besede je o sv. Jožefu zapisala sv. Terezija Deteta Jezusa, češ da sv. Jožef ne odkloni nobene prošnje. In navsezadnje že njegovo ime, ki pomeni “Bog pomnoži”, lahko veliko razloži. Tudi o tem, da je sv. Jožef tudi skrbnik našega doma, naših financ, naše družine. In je, kakor pravijo litanije, tudi strah hudobnih duhov. Kar je za sedanje dogajanje v Ukrajini zelo pomemben nauk.
C. R.
