Vidkinja iz Medžugorja Mirjana Dragičević Soldo je imela vsakodnevna videnja od 24. junija 1981 do 25. decembra 1982. Na zadnjem vsakodnevnem videnju ji je Kraljica miru, potem ko ji je zaupala deseto skrivnost, rekla, da se ji bo prikazovala enkrat na leto, in to 18. marca. Tako je bilo v vseh teh letih. Letos se je videnje pričelo ob 13:23 in trajalo do 13:27.
Mirjana nam je posredovala sledeče sporočilo:
“Dragi otroci, po usmiljeni Božji ljubezni sem z vami. In zato vas kakor mati kličem, da verujete v ljubezen. Ljubezen, ki je skupnost z mojim Sinom. Z ljubeznijo pomagate drugim, da odprejo svoja srca, da spoznajo mojega Sina in da ga vzljubijo. Otroci moji, ljubezen stori, da moj Sin s svojo milostjo obseva vaša srca, raste v vas in vam daruje mir. Dragi otroci, če živite ljubezen, če živite mojega Sina, boste imeli mir in boste srečni. V ljubezni je zmaga. Hvala vam!”
Komentar sporočila:
Velikokrat prevladuje zmotna ocena, da sporočila iz Medžugorja prinašajo nek “nov evangelij”. Vendar temu ni tako. To, kar nam sporoča Gospa, je dejansko samo razlaga evangelija za današnji čas, za aktualne razmere. Pravzaprav je bilo tako z vsemi pristnimi privatnimi razodetji. Pred kakšnim stoletjem se je Jezus razodel sv. Favstini Kowalski s sporočilom o usmiljenju, kar se ujema z Božjo besedo. Že pred tem je Jezus svojo ljubezen razodel po svojem Srcu tudi sv. Marjeti M. Alacoque.
Osnovna rdeča nit Božje besede je, da je Bog ljubezen. Bog nas je prvi ljubil, zaradi njegove ljubezni lahko ljubimo Boga in ljudi. Tudi Marijina posebna navzočnost v Medžugorju je izraz velike ljubezni Boga do padlega človeka. Ljubezen – o njej je posebej pisal tudi pokojni papež Benedikt XVI. (okrožnica Bog je ljubezen) – je tretja od treh božjih kreposti, vendar največja med njimi. In neminljiva, kot se je izrazil evangelist Janez. Jezus sam je razložil, da sta za razumevanje starozavezne postave ključni predvsem dve zapovedi, ki ima vsaka svojo “Mojzesovo tablo”: ljubezen do Boga in do človeka. Vendar nam je dal tudi novo zapoved: “Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.” Jezus je iz ljubezni do človeštva šel na križ. Povsem prostovoljno. Plačal je kazen za vse grešnike sveta in vseh vekov, od začetka do konca sveta. To je navsezadnje pojasnil tudi Nikodemu v nočnem pogovoru: “Bog je svet tako ljubil, da je zanj dal svojega Sina … ”
Žal pa obstaja mnogo ranjenih ljudi, ki v ljubezen ne verjamejo več. To jih peha v obup in v nova grešna dejanja. Marija nas v Medžugorju velikokrat poziva, naj bomo sami Jezusove iztegnjene roke za tiste, ki ga ne poznajo. Vsi smo del velikega občestva, odvisni smo drug od drugega. Ne glede na to, ali poznamo Božjo ljubezen ali ne. Zato je za tiste, ki te ljubezni ne poznajo, zelo pomembno, da jo oznanimo. Ljubeče oznanilo in pričevanje o tem, kaj je Jezus storil v naših življenjih, se srca ranjenih ljudi lahko odprejo za milosti, ki jih Jezus želi podeliti njim.
Srečanje Boga in človeka je srečanje dveh ljubezni. Ko se odpiramo Božji ljubezni, nam slednja podarja mir in ozdravljenje. Mir v srcu je zanesljiv znak pristnega življenja z Bogom. Ko se manjša naš ego, Jezus lahko raste v nas. Kot je dejal sv. Janez Krstnik: “On mora rasti, jaz se moram manjšati.” Ljubezen zato zmaguje. Vendar ne moremo biti zgolj prejemniki milosti, pač pa z njo sodelovati tako, da se pomnožuje – spomnimo se prilike o talentih. Zato smo poklicani, da Bogu služimo tako, da njegovo ljubezen širimo naprej. Tudi s (priprošnjo, posredniško) molitvijo, postom in dobrimi deli, predvsem pa pričevanji in oznanilom, da je Bog ljubezen, da bi ga spoznali tudi tisti, ki ga iščejo, ki so ranjeni, imajo v sebi nemir.
C. R.