Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 11,1-45): Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«
Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«
To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«
Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.
Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.
Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«
Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«
In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj.
Res, zelo dolg evangelijski odlomek in hkrati tako zelo dramatičen, sploh za nedeljo, ki se imenuje “tiha”. Čas velike sodbe se je nezadržno bližal, Jezus pa je naredil še en čudež, ki je sprožil strahotno razburjenje med pismouki in tempeljsko duhovščino. Kdor namreč obuja mrtve, v tem delujejo božanske moči – o tem niso dvomili. Toda Jezus je bil tako drugačen od njihov predstav o Mesiji, ki so ga pričakovali. In tako zelo nesprejemljiv. In navsezadnje, to ni bila prva obuditev mrtvega človeka: spomnimo se mladeniča v Nainu in Jairove hčere.
Prava drama, ki se je tu dogajala, se začne že s sporočilom, ki ga Jezus dobi – očitno po nekakšnem kurirju – od Marte in Marije iz Betanije: prijatelj Lazar je hudo bolan in umira. Toda Jezusu se je začelo muditi šele, ko je Lazar umrl. Čakal je celo na čas, ko je bil Lazar že tri dni v grobu in ni bilo nobenega upanja več. Med učenci vlada preplah – vedeli so, da Jezusu grozi nevarnost, hoteli so ga kamnati. In še redkobesedni Tomaž, tisti, ki kasneje ni hotel verovati, je dvoumno izrekel misel, češ pojdimo še mi, da umremo. A s kom? Z Lazarjem ali z Jezusom? Mar se ni tu že rojeval nekakšen brezup, duhovni boj pred novim velikim čudežem? Jezus se sreča z žalujočima Marto in Marijo, šele tedaj privrejo na dan solze žalosti. Prišel je namreč človek, ki sta mu zaupali, ki jima je bil blizu. In navsezadnje se je zjokal tudi Jezus. In marsikdo se bo vprašal, kako je to mogoče, če je nekaj minut kasneje že storil čudež?
A prav za to gre: Jezus želi biti v naših bolečinah blizu vsakemu od nas. Joče z nami, veseli se z nami. In to ga ne odvezuje od čudežev. A bodimo pozorni, kako ravna Jezus. Nenadoma pokaže odločnost. In še preden izreče ukaz Lazarju (in se pri tem ne sklicuje na nobeno drugo avtoriteto!), se najprej Očetu ZAHVALI za uslišanje. In to je ključ do tega, kakšna mora biti naša molitev. Vnaprejšnje zahvaljevanje je znak vere. To je tisto, kar je Jezus rekel Marti, češ ali ji ni že rekel, da bo videla Božje veličastvo, če bo verovala. Božje moči ne more zadržati nič – razen naša nevera. Zaradi nevere Jezus ni naredil praktično nobenega čudeža v domačem Nazaretu.
Zato prosimo za pomnožitev vere. Zahvaljujmo se za uslišanje prošenj že vnaprej.
C. R.