Iz svetega evangelija po Marku (Mr 3,20-35): Tisti čas je Jezus prišel s svojimi učenci v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi sorodniki to izvedeli, so šli na pot, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Beelzebúl ga je obsédel in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govóril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.
Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremeníl.« To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsédel.«
Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«
V evangelijih lahko beremo, kako je bil Jezus v domačem Nazaretu zavržen od lastnih rojakov, celo od sorodnikov. Ko je spregovoril v tamkajšnji shodnici in tudi delal čudeže, je bila prva reakcija občudovanje. Vendar se je to hitro sprevrglo v nevero in negativen odnos. Češ, saj ga vendarle poznamo, to je sin tesarja Jožefa. Zakaj bi moral prav on biti nekaj posebnega? In spotikali so se nad njim. Čeprav je Jezus ob neki priložnosti rekel: “Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.” A ko je svojim rojakom odkrito povedal, kaj si misli o njihovi neveri, so ga zgrabili in le malo je manjkalo, da ga niso vrgli v prepad.
Tudi kasneje Jezus ni imel miru pred nevernimi sorodniki. Ni znano, ali so bili tedaj med njimi tudi kasnejši apostoli Simon Gorečnik, Juda Tadej in Jakob mlajši. Zagotovo pa Jezusova mati Marija ni simpatizirala z njihovim čutenjem. Oni so se predvsem bali, da bo zaradi Jezusa prišla nadnje nadlega govoric, da so tudi oni nori. Tako so pač razmišljali v svojih glavah in v svojem srcu. Tu so se hitro ujeli z mnenjem pismoukov, ki so prav tako imeli zelo negativno mnenje. Govorili so celo, da ga je obsedel poglavar hudih duhov (ponekod Belcebub – gospodar muh, ali Belcebul – gospodar smeti) in da z njim izganja hude duhove. Kar je seveda povsem nesmiselno. Zakaj bi poglavar hudih duhov izganjal svojo tovarišijo stran? Jasno postane, da gre tu povsem za namen, da bi Jezusa obrekovali in zatajili njegovo poslanstvo. Zato jim je Jezus hitro podrl mitomanske predstave, ki so jih uporabljali za diskreditacijo. In to ravno njim, ki bi morali biti najbolj poučeni o tem, kako hudi duhovi delujejo.
Toda tu ne gre več za neko teorijo o hudiču – gre za njihovo zakrknjenost in sprevrženo razmišljanje, ko vidijo znamenja in čudeže, a v tem takoj vidijo zaroto. Ali se v tem ne skriva nek upor proti Svetemu Duhu? Namreč, trdovratno vztrajanje v grehu, zanikanje resnice, zavračanje odrešenja, ki nam je podarjeno, vse to sodi v nabor greha proti Svetemu Duhu. In kdor vztraja v tej zakrknjenosti, mu greh ne more biti odpuščen, saj za odpuščanje niti ni prosil in se greha ni pokesal. In če bi bili ti pismouki samo slepi, bi jim bilo odpuščeno – ker pa so bili prepričani, da dobro vidijo, njihov greh ni odpuščen.
Markova pripoved se seveda spet nadaljuje pri Jezusovih sorodnikih. Tokrat za pretvezo vzamejo s seboj Jezusovo mater. Zelo verjetno pod prisilo. Morda tudi z namenom, da mu mater nastavijo kot vabo, češ nje pa res ne bo mogel zavrniti, in ga nasilno odpeljejo. Toda razplet je drugačen: Jezus “brate” (tj. sorodnike) ter mater definira na novo. Odslej so vsi tisti, ki poslušajo njegovo besedo in jo izpolnijo, Jezusova nova družina. Starih družinskih vezi Jezus ne zanika, vendar jih ovrednoti na novo. Navsezadnje bodo tudi mnogi, ki želijo slediti Njemu, morali v domačem okolju prekiniti z marsikatero vezjo. Na prvi pogled se zdi, da Jezus svojo mater celo poniža. Toda Marija, ki izpolnjuje Božjo voljo bolj kot vsi drugi, ve, za kaj gre. Ta zunanja zavrnitev postavi njeno materinstvo v nov kontekst: sedaj je vsak, ki izpolnjuje Božjo voljo, pravzaprav enakovreden Jezusovi Materi. Ker je deležen istega Duha.
C. R.
