Nedavno razkrite informacije, da naj bi bil svetovno najbolj znani slovenski jezuit, umetnik in profesor pater dr. Ivan Marko Rupnik vpleten v škandal z zlorabo redovnic, so sprožile številna ugibanja, pa tudi tišino, ki je lahko zelo glasna.
Pater Ivan Marko Rupnik ni kdorkoli. Gre za enega največjih zaupnikov sedanjega papeža Frančiška, ki prav tako prihaja iz jezuitskih vrst. Ko je leta 2000 postal Prešernov nagrajenec zaradi poslikave kapele Redemptoris Mater (Odrešenikova Mati) v Rimu, je druga nagrajenka Svetlana Makarovič nagrado uradno odklonila. Že tedanja odločitev Prešernovega sklada je pomenila svojevrsten škandal, ki je odmeval vsaj toliko kot »ora et labora« v govoru ministra za kulturo osamosvojitvene vlade Andreja Capudra kako desetletje pred tem. Prav likovna oprema papeževe kapele je patra Rupnika prištela med svetovno najbolj znane Slovence. V dobrih dvajsetih letih so mozaične poslikave patra Rupnika in njegovih sodelavcev postale del slovenske in svetovne krščanske umetnosti. Njegov vpliv je prišel do Lurda, Fatime Mostarja, S. Giovanni Rotonda (sv. pater Pij), Niša, Smedereva, Beograda, Washingtona (kapela sv. Janeza Pavla II.)… In bo morda prišel tudi do Medžugorja. V Sloveniji pa njegovi mozaiki krasijo cerkve v Kopru (sv. Marko), Grosuplju, Kranju (Zlato polje), kapelo v Kočevskem Rogu, Zavodu sv. Stanislava, pa v Pertoči, Črnomlju, Semiču, Vrhpolju pri Vipavi, Litiji, Stični…
In ker je sedanji papež očitno resno vzel svoje poslanstvo v boju proti spolnim zlorabam, ker mora biti Cerkev varen prostor za vse, se seveda glede patra Rupnika lahko (precej cinično) vprašamo: komu to koristi? Prav pa je, da do teh dejanj velja ničelna toleranca.
A pojdimo po vrsti.
Pred dobrim tednom dni se je na obisku v Ljubljani mudil tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnik p. Andrew Small, član misijonarskega reda oblatov Marije Brezmadežne. Gre torej za še enega od vplivnih redovnikov v boju proti spolnim zlorabam, saj ima podobno vlogo kot jezuit p. Hans Zollner. Pater Small (»majhen« – kar je tudi pomen imena Pavel!) se je udeležil dogodkov v sklopu zasedanja Slovenske škofovske konference v prostorih narodnega svetišča sv. Jožefa (pri jezuitih), srečanja so se udeležili odgovorni za področje zaščite mladoletnih po škofijah, redovih in celotno bogoslovno semenišče v Ljubljani (bogoslovci in vodstvo). Povezoval ga je novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje. Na srečanju je bil navzoč tudi duhovnik in lazarist Janez Cerar, znan kot frontman civilnodružbenega gibanja Dovolj.je, ki je na povabilo predavatelja spregovoril nekaj besed o doživljanju in željah žrtev zlorab oz. preživelih. Srečanje je potekalo v obliki pogovora. P. Andrew Small je ob nekaterih trditvah spodbudil navzoče k skupnemu iskanju primernih načinov postopanja in osebnih drž. V pogovoru so bile izpostavljene naslednje misli, katerih povzetek lahko najdete TUKAJ.
Pater Andrew, ki je imel dan po svojem predavanju god (praznik sv. Andreja), je med drugim dejal: »Pri postopkih bi morali sodelovati tudi žrtve in preživeli. Njihovih izkušenj in potreb si ne moremo izmišljevati. Z nekaterimi žrtvami sem se srečal; videl sem njihove obraze, slišal njihove zgodbe, poslušal njihov jok. Gre za res velike težave.« Janez Cerar se mu je preko spletne strani Dovolj.je zahvalil z besedami: »Hvala Ti, da si me v torek popoldne nepričakovano in nenapovedano povabil, da spregovorim nekaj besed o doživljanju in željah žrtev zlorab oziroma preživelih odgovornim za področje zaščite mladoletnih po škofijah in redovnih skupnostih ter celotnemu bogoslovnemu semenišču v Ljubljani. Vsa tri dejanja so izjemna in zgodovinska. Andrew, hvala!«
Zaščita ranljivih sicer ni bila edina tema plenarnega zasedanja SŠK konec novembra, je bila pa dokaj v ospredju, saj se je p. Andrew na povabilo predsednika SŠK udeležil tudi njene seje, poleg nekaterih drugih tujih gostov. P. Andrew je predstavil stanje, postopke in izzive na področju obravnave spolnih zlorab in preventive. V svojem prispevku je p. Small vse škofe seznanil z normami in dolžnostjo, da aktivno skrbijo za zaščito otrok, mladostnikov in ranljivih odraslih ter s pričakovanjem papeža Frančiška, da so blizu žrtvam in aktivno delajo na področju preventive. Kot je razvidno s spletne strani SŠK in fotografij, so se poleg tujih gostov zasedanja udeležili vsi slovenski škofje ordinariji, ki jih je skupaj šest, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar (škof Jamnik je bil na obisku v Argentini) ter upokojena škofa Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek. (Naj spomnimo, da v Sloveniji deluje trenutno pet upokojenih škofov ordinarijev.)
Ob tem naj pojasnimo, da p. Rupnik z ekipo sedaj opremlja romarsko baziliko v Aparicidi, brazilskem narodnem svetišču. Leta 2007 je tam potekalo zasedanje škofov Latinske Amerike, med katerimi je bil tudi sedanji papež Frančišek, takrat še nadškof v Buenos Airesu. Tam je nastal tudi znameniti dokument o novi evangelizaciji, ki ga v svoji knjigi »Božja prenova« omenja James Mallon. Gre za dokument, katerega vpliv presega zgolj latinoameriški prostor, saj zelo odkrito govori o novi evangelizaciji. Pri nastanku tega dokumenta je sedanji papež Frančišek tudi aktivno sodeloval. Na njegovo tedanjo vlogo je v nedavnem intervjuju za Reporter namignil tudi že omenjeni Janez Cerar: »Nadškof Andrej Stanovnik (slovenski kapucin iz Argentine, sedaj nadškof v Corrientesu, op. ur.) je postal znan kot generalni tajnik južnoameriške Škofovske konference oziroma Sveta škofov Južne Amerike in Karibov (CELAM). Ta svet je, tako kot že poprej, pripravil konferenco, ki je potekala 2007 v brazilskem Marijinem narodnem svetišču Aparecidi. Na tej konferenci je kot redaktor sklepnega dokumenta zablestel tedanji kardinal Bergoglio s svojim izjemnim čutom za poslušanje in usklajevanje. Tako je nastal dokument »Učenci in misijonarji Jezusa Kristusa, da bi v njem imeli življenje«. Ta dokument je izjemno pomemben, ker je zametek kasnejših dogajanj v Cerkvi. Bergoglio je zaslužen za to, da je sklepni dokument, bolj kot besedilo, resničnost.«
Časovnica afere Rupnik je torej dovolj zanimiva, da bi si morali tu zastaviti nekaj vprašanj. Navsezadnje je Rupnik tudi tihi kandidat za naslednjega slovenskega kardinala, kar verjetno ne bi postal že v roku nekaj let, ampak kasneje. Pač po stopinjah patra Tomaša Špidlíka, ki je bil za kardinala imenovan leta 2003, pri svojih 84 letih – bil pa je nekakšna duša Centra Aletti. Sedaj se lahko vprašamo, kaj je tu resnica. Je bilo v odnosu patra Rupnika do članic Skupnosti Loyola res kaj narobe? Zadnje informacije govorijo o tem, da so dejanja zastarala, kar je morda potrditev patrove krivde, čeprav zastaranje izključuje morebitne kazenske sankcije. Obstaja pa tudi možnost, da gre za organizirano zaroto, katere tarča je dejansko papež Frančišek. Slednjemu naj bi se maščeval »stari« lobi, sestavljen iz nekaterih vatikanskih »svetih krav«.
Seveda pa je potrebno poudariti, da takšna dejanja NIKOLI ne bi smela zastarati. In če to opozarjajo številni proticerkveno usmerjeni mediji, ki imajo v tem primeru prav in se morajo mnogi katoličani z njimi strinjati, potem je to res znak, da so razmere v Cerkvi glede odnosa do zlorab še vedno na katastrofalno nizkem nivoju.
In tu se seveda znova kar samo po sebi pojavlja ime kardinala Franca Rodeta, pravijo naši viri. Morda tudi zato, ker je bil Rode med leti 2004 in 2011 prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja. Torej tiste kongregacije (vatikanskega »ministrstva«), ki je zadolžena za reševanje problemov redovnih skupnosti. To seveda ne pomeni, da je edini slovenski kardinal neposredno vpleten v kakšno zaroto proti Rupniku. Je pa res, da bi moral kaj vedeti o tem primeru, čeprav je kongregacija raziskovala primere sester iz skupnosti Loyola že kar nekaj let po tistem, ko je bil Rode upokojen.
Takole o primeru Rupnik piše portal Domovina: »Ker so se leta kasneje v skupnosti Loyola razmere slabšale in so se slednje znašle tik pred razpadom, je Vatikan leta 2019 poslal v Slovenijo vizitatorja, ki bi preučil, kaj se dogaja s skupnostjo. Za vodjo vizitacije je imenoval pomožnega rimskega škofa, jezuita Daniela Libanorija, sicer po naših informacijah dobrega znanca slovenskega kardinala Franca Rodeta. Ta je v sklopu vizitacije prišel tudi v Slovenijo, govoril s sestrami iz skupnosti Loyola in tistimi, ki so iz reda izstopile. Med številni razgovori naj bi zabeležil tudi tri, ki so obtožile Rupnika za dogajanje izpred treh desetletij.« (celoten članek TUKAJ).
Kakorkoli že, ta primer v neroden položaj postavlja samega papeža Frančiška, češ da v svojem boju proti zlorabam ni dosleden – ta problem sicer izpostavlja publicist Dejan Steinbuch (glej TUKAJ).
Na drugi strani pa ravno Janez Cerar – tudi v prej omenjenem intervjuju za Reporter – poudarja, koliko je sedanji papež Frančišek naredil za žrtve spolnih zlorab. Čeprav, dodajamo v uredništvu našega portala, v Rupnikovem primeru ne gre za zlorabo mladoletnih oseb, a še vedno gre za sum zlorabe. Videti pa je, da nihče od velikih ni varen pred obtožbami, da je bodisi sam zlorabljal ali kot predstojnik prikrival ta dejanja. Niti zaslužni papež Benedikt XVI. ne, čeprav se sedaj o njegovem primeru sedaj ne govori, ker se je Benedikt že kmalu odzval na obtožbe. Celo veliki Jean Vanier je po svoji smrti dobil etiketo storilca zlorab. Kar morda pomeni, da je pri vsaki obtožbi zlorabe potrebna previdnost in preiskava, predvsem pa veliko modrosti. Ker hudič vedno deluje na več koncev.
Jeseni letos se je glede zlorab govorilo o štajerskem duhovniku, ki naj bi zagrešil nečedna dejanja v času, ko je bil misijonar v Afriki. Glede tega primera je duhovnik Sandi Koren, ki glede tega nima dlake na jeziku, v intervjuju za Domovino povedal naslednje: »Pedofil v dobesednem prevodu pomeni nekoga, ki ima rad otroke, ampak ta izraz govori o tistem, ki jih “ima rad“ na sprevržen način. Rad je v družbi otrok in mladih, zaradi nekih svojih interesov pač, in ko nekomu nameniš čas in pozornost, pride tudi zunanji uspeh. Mladi se zbirajo okoli tebe. Ampak v Cerkvi to še ni uspeh. Uspeh je, ko nekdo sprejme Jezusa v svoje življenje in živi po tem. Pri primeru dotičnega duhovnika misijonarja, o katerem se govori, so ti argumentu brezvezni, obstajajo pa drugi argumenti, ki morda niso. Oziroma so vredni razmisleka. Dejstvo je, da je v Afriki drugačna kultura. Baje ni redko, da se lokalna mafija spravi na kakega belca, ki ima denar (ker za njih imajo vsi belci denar), in nagovorijo nekaj družin, da bodo dobile denar, če bodo otroci rekli to in to. Tudi tamkajšnja škofija je izjavila, da on ni kriv. Seveda pa še vedno lahko rečemo, da škofija in Cerkev morda prikrivata. Mislim, da je prav, da se gre v neki postopek. To, da je to zastaralo in da je bilo v drugi državi, je seveda samo izgovor. /…/ Do resnice bi morali priti tako, da se gre v eno temeljito policijsko preiskavo. Vendar vprašanje, če se v Afriki to sploh da. Tam se podkupuje na veliko, z vseh strani. Se bojim, da smo tu v nekem začaranem krogu. Tudi temu duhovniku moramo prisluhniti. Po drugi strani pa moramo, če je več kot petdeset fantov izjavilo, da jih je ta človek zlorabljal, zadevo vzeti zelo resno. /…/ Ignorirati se ne sme, nikakor ne, osebno pa nisem dovolj pameten, da bi tu videl neki izhod. No, seveda, če ordinarij presodi, ga lahko umakne iz pastorale … Treba je biti toliko moder, na ravni ordinarija, da morda ni najboljše, da je duhovnik v aktivni pastorali otrok in mladine. Ta duhovnik bi moral biti toliko ponižen in skromen, da bi to sprejel kot neko osebno trpljenje, če ni kriv, če pa je kriv, pa itak ve, zakaj se mu to dogaja. Če bi se meni to zgodilo, bi šel takoj k škofu in bi mu rekel, prosim, daj me takoj ven, dokler se stvari ne razčistijo. Moj nasvet temu duhovniku bi bil, da se sam malo umakne. Če je čist, mu to ne bo problem … če je toliko pisanja zoper tebe, imej toliko pameti in pojdi v postopek razčiščevanja stvari.« (celoten intervju je na voljo TUKAJ)
Če se vrnemo k primeru Rupnik: žal imamo premalo informacij, za kakšno dogajanje je šlo. So morda vmes tudi osebne zamere? Tudi to je možno glede na to, kar je o primeru Rupnik pisal portal Domovina .
A morda je ob tem še najbolj zgovoren odziv slovenskega jezuitskega provinciala, ki se je sicer prav tako kot škof Jamnik pred kratkim mudil na obisku pri slovenskih rojakih v Argentini, od koder je doma sedanji papež. Pater Miran Žvanut je o zadevi Rupnik dal naslednjo izjavo:
V teh dneh smo lahko v različnih medijih zasledili članke o p. Marku Ivanu Rupniku. Žal kot vedno precej napihnjeno tudi z veliko neresnice.
Dikasterij za nauk vere je leta 2021 res prejel pritožbo zoper p. Marka Ivana Rupnika in zaprosil Družbo Jezusovo za uvedbo predhodne preiskave tega primera. To je pač normalna procedura. Pritožba ni prišla s strani redovnic, kar nekateri mediji lažno navajajo. Družba Jezusova je za preiskavo imenovala zunanjega preiskovalca (redovnika iz drugega reda) in več ljudi je bilo povabljenih, da pričajo. Končno poročilo je bilo predstavljeno Dikasteriju za nauk vere in po preučitvi rezultatov preiskave je Dikasterij za nauk vere ugotovil, da je treba obravnavana dejstva šteti za zastarela in je zato primer zaključil letos v začetku oktobra. V okviru predhodne preiskave pa so bili zoper p. Marka Ivana Rupnika sprejeti previdnostni ukrepi, ponavljam, to so previdnostni ukrepi in nikakršne sankcije ali prepovedi s strani Vatikana, kar zasledimo v medijih. Previdnostni ukrepi so pač nekaj običajnega, ko pride do takšnih ali podobnih obtožb zoper redovnika.
Torej Dikasterij za nauk vere ni proti p. Marku Ivanu Rupniku sprejel nikakršnih sankcij, samo obvestil je Družbo Jezusovo, da je primer zastaral.
Pater Marko Ivan Rupnik živi že preko 20 let izven Slovenije, tako da kot provincial sam nisem neposredno vključen v to preiskavo. Zanj je trenutno odgovoren delegat mednarodnih hiš v Rimu, ki pa me seveda obvešča o dogajanju in predvidevam, da me bo v primeru kakršnihkoli novih informacij tudi o tem obvestil.
Naj poudarim, da Družba Jezusova resno vzame vsako pritožbo proti enemu od svojih članov in tudi ta pritožba je bila zelo resno vzeta. Poslanstvo Družbe Jezusove pa je tudi poslanstvo sprave in iskanja resnice in verjamem, da bodo osebe, ki jim je zaupano reševanje tega primera, tudi prišle do resnice.
p. Miran Žvanut, provincial slovenskih jezuitov
Dovolj za modre? Morda. Čakamo na nove informacije.
C. R.
P. S. Naše najnovejše informacije sicer potrjujejo, da naj bi bil problem s sestrami iz Skupnosti Loyola imel že precej dolgo brado (del sester, ki je želel ostati zvest načelom sv. Ignacija Lojolskega, se je preselil v Rim) in da verjetno ni naključje, da so to afero na dan privlekli šele zdaj. Glavna tarča afere pa je papež Frančišek in ne toliko pater Rupnik – torej tako, kot smo predvidevali. Očitno je nekdo iz ozadja “požegnal”, da je sicer že stara zadeva prišla v javnost.
