O pomorski bitki pri Lepantu ste verjetno slišali že večkrat. Spominjamo se je na god oz. spomin rožnovenske Matere Božje (Kraljice presvetega rožnega venca) 7. oktobra in seveda na vsako prvo oktobrsko nedeljo, ki ji rečemo rožnovenska nedelja. Mesec oktober je tudi sicer v celoti na poseben način Marijin mesec, podobno kot mesec maj.
Ali je torej naključje, da se je na letošnji 7. oktober – in to ravno na prvo soboto v mesecu oktobru, ko so marsikje tudi po Sloveniji potekala molitvena srečanja posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu – teroristi iz Hamasa krvavo udarili po Izraelu, tako kot še nikoli doslej v zgodovini?
Morda boste rekli: saj se to že ves čas dogaja. Da, od nastanka judovske moderne države leta 1948 se res dogaja nasilje. In se je dogajalo že prej. Država Izrael je dejansko edina nemuslimanska država – če odštejemo tamkajšnje palestinske Arabce – ki je povsem obkrožena z muslimanskimi sosedami. Na tem mestu ne bom povzemal celotne zgodovine izvoljenega ljudstva, ki je bilo tako ali drugače zaznamovano z vojnami, izgnanstvi, okupacijami in celo poskusom iztrebljenja. Projekt, ki ga je začel Adolf Hitler v 20. stoletju, so pred njim že kakih 2500 let prej začeli že mnogi drugi, kar je zapisano tudi v svetopisemskih knjigah Estere in Judite. Spomnimo se tudi, kako je leta 70 prišlo do velikega razdejanja v Jeruzalemu in kasnejšega turškega in arabskega zavzetja, križarskih vojn, itd. Ko je po drugi svetovni vojni in holokavstu, ki je po svetu izbrisal več milijonov Judov, prišlo do nastanka, pravzaprav obnovitve izraelske države, je postalo jasno, da ta država ne bo imela miru. In ga res ni. Že ob nastanku je bila napadena, kasneje so se vojaški napadi v manjšem obsegu ponavljali, pa tudi Izrael s svojo vojaško silo nikoli ni ostal dolžan. Postal je »država dveh držav«, poleg uradne izraelske oblasti se je oblikovala tudi palestinska oblast, ki si lasti območje, imenovano »Zahodni breg« (slednji obsega med drugim tudi zgodovinsko Samarijo, pokrajino, ki je bila za pravoverne Jude že v Jezusovem času moteč faktor), podobno kot sedanja Bosna Hercegovina dejansko obsega dve državo: Federacijo BiH in Republiko Srbsko. In ves čas od nastanka Izraela pred 75 leti je bilo območje obnovljene judovske države tarča obstreljevanj s strani sunitskega Hamasa (večinoma iz Gaze) in šiitskega Hezbolaha (iz Libanona na severu). Ter povračilnih izraelskih napadov na tarče zlasti v Gazi, kjer je Hamasova vojaška infrastruktura namerno pomešana s civilisti, ki ji služijo kot živi ščit, neke vrste trinajsti bataljon. Neuspeh vseh dosedanjih pogajanj med Palestinci in Izraelci pa je v tem, da je Hamas pravzaprav nekakšno idejno jedro palestinske politike. In dokler bo interese Palestincev zastopala teroristična organizacija, so pogajanja obsojena na neuspeh.
Tu bi želel izpostaviti tudi največje žrtve tega konflikta: to so manjšinski palestinski kristjani. Iz njihovih vrst izhaja tudi sv. Mirjam Arabska, mistikinja in redovnica.
Napad 7. oktobra pa je še posebej nevaren tudi za svetovni mir. Ne samo zaradi zelo simboličnega datuma, ki se nanaša ne samo na Lepant, ampak tudi na Fatimo, kjer je Božja Mati ob prikazovanju trem pastirčkom ob iztekajoči se prvi svetovni vojni napovedala še hujšo, če se ljudje ne bodo spreobrnili in nehali izganjati Boga iz svoje srede. Žal se je ta napoved uresničila. Ker se sedaj oblikuje nova os zla na relaciji Pjongjang-Peking-Moskva-Teheran-Gaza-Bejrut, lahko dogajanje v Izraelu v prihodnje močno spremeni razmere v Evropi in konča dolgotrajno obdobje miru na stari celini (če odštejemo balkanske vojne v devetdesetih). Ne pozabimo namreč na obstoječo vojno v Ukrajini ter na dejstvo, da Rusijo z orožjem zalaga med drugim Iran in da se z Moskvo povezuje Severna Koreja. Tako Iran kot Severna Koreja pa sta državi z jedrskim orožjem, tako kot tudi Rusija. Vse jasno?
Hamas gre seveda korak dlje in vse muslimane po svetu že poziva k globalnemu džihadu. Napovedujejo črni »petek trinajsti«:
Khalid Mashal, vodja in ustanovni član Hamasa, je danes v govoru pozval muslimane po vsem svetu, naj začnejo jihad. Pozval jih je naj pokažejo jezo in žrtvujejo svojo kri in dušo za Palestino, zlasti ta petek 13.10. 2023, imenoval ga je "Petek poplave Al-Aksa." pic.twitter.com/k1JMEDpgre
— 🇸🇮🚳Mare Kranjc™ (@Max970) October 12, 2023
In spet smo pri usodnem datumu, ki ima svoje zgodovinsko ozadje: 13. oktober 1917 je bil dan zadnjega Marijinega prikazovanja v Fatimi ter sončnega čudeža. Zato je to (sekundarni) god Fatimske Matere Božje.
Zanimivo je tudi, da je najnovejša izdaja glasila Glasnik Kraljice miru (Kurešček) izšla tik pred prvo soboto v oktobru, osrednja tema glasila pa je bila prav o tem, da je svetovni mir ogrožen. No, tu ne gre zgolj za vojskujoče se države in totalitarne režime, pač pa, da hudobija sveta, izganjanje Boga in vztrajanje v grehih ter neodpuščanju lahko spočne zlo velike razsežnosti. Po končani prvi svetovni vojni si nihče ni mogel predstavljati, da bo takrat še obrobni politik Adolf Hitler v nekaj letih postal usodni zmaj Evrope. In danes je zanimivo opazovati, kako evropska (in slovenska) skrajna levica ob poveličevanju palestinskega terorizma, ki se ne sramuje nastavljati civilistov za živi zid, celo poveličuje istega Hitlerja, obenem pa nikoli ne pozabi kristjanom očitati menda prostovoljno kolaboracijo z istim razvratnežem – pa čeprav gre pri teh očitkih za režimsko zgodovinsko laž, ki je vgrajena tudi v vrednostni sistem sedanje države. Tako smo Slovenci spet na preizkušnji, da bi v primeru vojne na evropskih tleh dobili še nadaljevalno epizodo komunistične revolucije s strani domače verzije Hamasa, tj. naslednikov Komunistične partije Slovenije (sedaj je to vlogo prevzela Levica s svojimi podaljški). Ali grožnje, ki so se pojavljale v odnosu do organizatorjev Pohoda za življenje, niso dovolj poučne?
Ali je dogajanje v prihodnosti odvisno tudi od nas? Seveda je. Ne smemo se izgovarjati, da ni mogoče ničesar storiti. Zlo lahko preprečimo, najprej z lastnim spreobrnjenjem. Spomnimo se, kako se je mesto Ninive spreobrnilo, ko je Jona napovedal skorajšnje uničenje – do njega ni prišlo, ker se je mesto spreobrnilo in razglasilo post. Tu je veliko vlogo odigral kralj v Ninivah, ki je odredil post za ljudi in živali. Marija je v enem od sporočil v Medžugorju sama dejala, da post in molitev ustavljata vojne in naravne nesreče.
Razumemo sicer lahko, da komu, ki se je od Boga oddaljil ali je šele bogoiskalec, sporočila iz Fatime in Medžugorje ne pomenijo nič. Težava je, da ko enkrat »zaropota« v naši neposredni bližini, je ponavadi že prepozno. Ljubljanski škof Gregorij Rožman, ki mu je bil že ob novo maši napovedan težak križ, je posvetil slovenski narod Marijinemu srcu že sredi druge svetovne vojne in revolucije. Pred začetkom vojne je obiskoval romarske shode na Kureščku ter maševal. Na Kureščku se je leta 1990 obnovila molitev za mir in spravo. Vendar je prvi korak moj osebni. Sem vsem odpustil? Ali imam v svojem srcu mir? Tu ne morem in ne smem lagati samemu sebi. Za mir se je najprej odločiti pri sebi. Pravi mir pa lahko prinaša samo življenje z Bogom ter rast v svetosti. Torej: grozečo vojno lahko ustavimo, Bog nam je dal v roke odločitev. Izbrati moramo življenje, zato se odrecimo kulturi smrti ter raznim na prvi pogled privlačnim ideologijam, ki oznanjajo prebujenje, a istočasno črtijo Boga. Odrecimo se splavu, evtanaziji, neodpuščanju, preklinjanju, zaničevanju družine, itd. Sprejmimo Boga. »Jezus, danes ti izročam svoje življenje!«
Gašper Blažič
