Se še spomnite lanskega umetno sproženega škandala? Pred letom dni so mediji poročali o tem, da je bil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje osumljen davčne utaje in sicer v času, ko je kot duhovni pomočnik deloval v župnijah Sele in Bajdiše na avstrijskem Koroškem. To je bilo med leti 2014 in 2021, torej do škofovskega imenovanja.
Takole je poročalo Delo 7. avgusta: “V uredništvo smo prejeli dokumente, ki dokazujejo, da so pred tremi meseci slovenski davčni in preiskovalni organi prejeli kazensko ovadbo zoper 56-letnega Sajeta, ki jo zdaj preiskuje specializirano državno tožilstvo. /…/ Ovadba se nanaša na »sum storitve davčne kršitve in sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje«, navaja ovaditelj. Naznanitev pojasnjuje takole: »V Avstriji velja pravilo, da avstrijske škofije duhovnikom na svojem teritoriju dajejo plačo. Dr. Andrej Saje je za duhovniško delo v Avstriji verjetno prejel plačo.« Ovaditelj ves čas uporablja pogojno in ne trdilne oblike, a pristojne poziva: »Državni organi naj pregledajo, ali je Saje dohodke pravilno prijavil slovenskim oblastem.« Ovadbo zoper Sajeta je naslovnik ob tožilstvu poslal tudi na finančno upravo (Furs) in urad za preprečevanje pranja denarja, v njej špekulira tudi o drugi škofovi lastnini.”
Na očitke se je škof Saje odzval, čeprav je časopis Delo poročal, da njegovega odziva sprva dolgo časa niso mogli dobiti. 8. avgusta 2022 pa so mediji njegovo izjavo povzeli takole: “V danem trenutku lahko zatrdim zgolj to, da nikoli nisem namerno prikrival kakršnih koli prihodkov in da sem pri napovedih plačila davkov v zvezi z delom, ki ga opravljam kot verski delavec, vselej po najboljšem vedenju upošteval navodila in priporočila pristojnih organov. /…/ Z gotovostjo lahko dodam še to, da nisem storil kaznivega dejanja davčne utaje, saj gre pri tem po mojem razumevanju za dejanje, s katerim naj bi si storilec v obdobju 12 mesecev z izogibanjem plačilu davkov ali drugih obveznih dajatev pridobil premoženjsko korist v višini vsaj 50.000 evrov.”
Torej, zadeva bi bila lahko končana, vendar pa podatkov o tem, ali je ovadba res zavržena, nismo našli. Smo pa že takrat izrazili domnevo, da je bil ovaditelj in avtor anonimke nekdo iz cerkvenih krogov, in ker je šlo pač za “vročo robo”, so zadevo seveda pograbili vsi glavni mediji v državi. Namreč, Saje je bil od sedanjih slovenskih škofov imenovan zadnji (leta 2021), vendar je že spomladi 2022 postal predsednik Slovenske škofovske konference, kjer je bil pred leti precej časa tajnik. Nekateri so v tem videli zaroto, češ da so na ta način od vodstva SŠK odrezali ljubljansko nadškofijo (ljubljanskega nadškofa v ožjem kolegiju vodstva SŠK po novem sploh ni), v zaroti naj bi sodeloval tudi apostolski nuncij nadškof Jean-Marie Speich, ki naj bi pretirano favoriziral novomeškega in celjskega škofa. O slednjem so že zelo hitro po posvečenju začele krožiti precej bizarne anonimke, denimo o njegovem pregrešno dragem stanovanju, ki ga je doslej imel v Mariboru (do selitve v Celje). Tudi sicer so o obeh škofih, tako o Sajetu kot o msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu krožile (in še vedno krožijo) precej čudne govorice: da sta agenta levice, globalista, pripadnika nemške Sinodalne poti (še posebej to očitajo Sajetu zaradi nedavnih izjav o celibatu, pa tudi celovški škof Jožef Marketz velja za pristaša razvpite Sinodalne poti, kar se vidi tudi v verskem glasilu koroških Slovencev “Nedelja”, ki praktično ne izpusti priložnosti, da ne bi kdaj “počastil” kakšen LGBT dogodek). Dodaten pritisk nanju pa je sprožila afera s sedaj že nekdanjim jezuitom Markom Ivanom Rupnikom, h kateremu sta hodila na duhovne vaje.
Vendar pa se je doslej izkazalo, da sta oba škofa povsem korektno sodelovala že s prejšnjo vlado, s sedanjo pa je zaradi nekaterih potez koalicije sodelovanje bistveno težje. SŠK se je nedavno tudi javno izrekla proti evtanaziji, ki jo vsiljuje vladajoča koalicija. V čem je torej problem?
Morda se srž problema skriva prav v tem, da je Saje kot predsednik SŠK prinesel nekaj nove dinamike, hkrati pa je zlasti s strogim stališčem do spolnih zlorab, v katere so vpleteni kleriki, ter nekaterimi drugimi poudarki v zvezi s sinodo, precej zamajal tla pod nogami nekaterim lobijem znotraj Cerkve, ki so doslej živeli v nekakšnem nedotakljivem mehurčku. Če pogledamo časovnico lanskih dogodkov, potem vidimo, da je ovadba proti Sajetu zaradi davčne utaje “priletela” praktično zelo hitro po njegovi izvolitvi za predsednika SŠK. Presenečenje? Niti ne. Ko nekdo vrže ščuko v ribnik z lenimi krapi, mora pač pričakovati tudi negativne reakcije.
Lani jeseni je morda kdo ob tem pomislil, češ tresla se je gora, rodila se je miš. Vendar ni bilo tako. Zgodaj poleti letos so nekateri naši mediji objavili, da je za Sajetom vohunil urad za preprečevanje pranja denarja, konkretno nekdanji direktor urada dr. Damjan Žugelj, ki je svojo vlogo že pojasnil, zato ne bi ponavljali tega, kar je sam povedal. Mediji pa so iz tega naredili zgodbo, da je za škofom Sajetom dejansko vohunila SDS, saj naj bi na podlagi anonimke postopek izvajala mlajša članica SDS, zaposlena na uradu. Portal N1 je celo objavil njeno ime in priimek.
Upravičeno lahko sklepamo, da je šlo za istega avtorja, ki je že lani anonimno ovadil Sajeta, in je verjetno imel tudi določene zveze s sedaj največjo opozicijsko stranko. Ki jo je, to je treba reči, zlorabil za svoje zveze in za svoje potrebe, zadevo pa so mainstream mediji izrabili za vnašanje razdora in za slabitev kontrole nad sedanjo vlado. Zato je tisti, ki je pošiljal anonimke na račun novomeškega škofa, naredil medvedjo uslugo tako uradu za preprečevanje pranja denarja, ki se pač mora odzivati na vsak sum, kot tudi Cerkvi na Slovenskem. Resnično uslugo pa je naredil globoki državi. Je bilo to res potrebno? Je bilo res treba z neko perfidno anonimko nasajati novomeškega škofa, uporabiti tako nadzorne organe kot tudi SDS kot topovsko hrano in kot kolateralno žrtev, za dosego nekih osebnih ciljev? No, tu ne smemo pozabiti, da so v medijskih krogih jezni, ker so nadzorne inštitucije pregledovale tudi bančne račune glavnih medijskih lastnikov v Sloveniji…
Motiv za take akcije in medijske objave pa je jasen: sprožiti čim večji razdor med Cerkvijo in sedanjo opozicijo. In oslabiti vsakršen civilnodružbeni nadzor nad vladajočo elito – seveda ni mišljena tista “civilna družba”, ki jo sestavljajo razni osmomarčevski inštituti ter stari “civilni” centri moči, ki sedaj obvladujejo Svet RTVS. Kar postane še toliko bolj bizarno, če vse skupaj primerjamo z nedotakljivostjo tistih svetih krav, ki bi morale biti že zdavnaj v zaporu, a imajo zaščiten hrbet pred sodstvom…
C. R.
