O tem so nekaj zapisali bratje kapucuni v župniji Celje – Sv. Cecilija….
“Posebnost porciunkulskega odpustka je v tem, da so bili z njim nagovorjeni predvsem
ljudje iz takratnega obrobja; ljudje, ki so se imeli za grešnike in bi se radi s skesanostjo Bogu približali, saj niso mogli izpolniti takratnih zahtevnih pogojev za prejem popolnega odpustka, ki so bili uresničljivi samo za višji razred in predvsem za moške. Za prejem popolnega odpustka se je takrat zahtevalo več kot za prejem zakramenta sv. pokore (spovedi), kar je bilo nesorazmerno. Zaradi visokih zahtev niso mogle prejeti popolnega odpustka preproste žene nosečnice, matere z dojenčki in malimi otroki, starčki, ki niso mogli potovati, ljudje, ki niso imeli denarja, da bi dali bogato miloščino. Prejem porciunkulskega odpustka pa je bil omogočen vsem ljudem; vsi so bili izenačeni: mladi in stari, moški in ženske, bogati in revni, fevdalci in vazali, trgovci in reveži, samski in poročeni, visoko in nižje izobraženi …” je zapisano na spletni strani župnije Celje – Sv. Cecilija.
C. R.