foto: arhiv A. J.

O prenovi Cerkve je pravzaprav govora ves čas, odkar Cerkev sploh obstaja. Po dikciji drugega vatikanskega koncila je Cerkev tista, ki se ves čas prenavlja (semper reformanda). A vendar, v čem je resnična prenova Cerkve in kje se skriva ključ do prenove ne samo Cerkve, ampak tudi naše države?

Ta ključ do prenove se imenuje SPREOBRNJENJE. In spreobrnjenje se vedno začne najprej pri meni. Ljudje smo namreč nagnjenji k temu, da pričakujemo spreobrnjenje od drugih, sami pa nismo pripravljeni storiti ničesar za lastno spreobrnjenje, ki je sicer trajen proces in zahteva sodelovanje med našo naravo in Božjo milostjo. Vsak od nas je namreč poklican k svetosti oziroma k rasti v svetosti. V Cerkvi morda to še bolj velja za škofe in duhovnike, a člani Cerkve smo vsi, ki smo krščeni. Zato ne čakajmo, kdaj bodo s spreobrnjenjem začeli drugi – začnimo sedaj.

Zanimivo pa je, kakšno sporočilo je duhovnik France Špelič dobil leta 1996 na Kureščku – torej pet let po slovenski osamosvojitvi. Tedaj je namreč Devica Marija med drugim naročila: “Vabim svoje ljubljene sinove duhovnike, da se vrnejo v uboštvo svetega Frančiška Asiškega in si uredijo svojo duhovnost v strogosti svetega Ignacija Lojolskega ter v duhu ponižnosti mnogih svetnikov in svetnic. To je pot prenove Cerkve in najmočnejše orožje proti temnim silam, ki hočejo razkrojiti Božji red, mir in edinost. Poslušnost in zvestoba škofom, z glavnim škofom na čelu, je z molitvijo pogoj za dobljeni boj proti needinosti v Cerkvi.” (Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem, 10. februarja 1996) Naročilo je bilo sicer namenjeno v prvi vrsti duhovnikom, vendar pa smo v ta proces spreobračanja po zgledu sv. Frančiška Asiškega in sv. Ignacija Lojolskega poklicani vsi kristjani. Zakaj?

Letos namreč Cerkev, zlasti jezuiti, obeležujejo Ignacijevo leto (poleg leta sv. Jožefa, ki ga je sicer razglasil papež Frančišek). Leta 1521 je bil namreč Ignacij težko ranjen v bitki, kar ga je uvedlo v spreobrnjenje, kar pomeni zlasti spreobrnjenje srca in miselnosti. Topovska krogla je Ignacija namreč hudo poškodovala, vendar pa ne ubila. Začel je novo življenje. Več o sv. Ignaciju Lojolskem si lahko preberete TUKAJ.

Tudi Frančiškova redovna družina letos praznuje pomembno obletnico. Leta 1221 je bilo namreč potrjeno prvo vodilo, ki ga je sv. Frančišek Asiški napisal za tretji red, zlasti za laike, ki želijo živeti po evangeliju v duhu uboštva. Sv. Frančišek Asiški je tako že tedaj razumel znamenja časa glede poklicanosti vseh – tudi neposvečenih oseb – k svetosti. To poklicanost je sicer v svojih dokumentih posebej poudaril drugi vatikanski koncil, vendar so o njej pisali že številni duhovni pisatelji, med drugim tudi sv. Frančišek Saleški in sv. Jožefmarija Escriva, ustanovitelj Opus Dei. O Frančiškovem svetnem redu si lahko več preberete TUKAJ.

Marsikdo se sprašuje, zakaj je Marija na Kureščku izrekla takšno povabilo. Potrditev le-tega se je zgodila leta 2013 z izvolitvijo sedanjega papeža Frančiška, saj si je izbral ime po asiškem ubožcu, sam pa je prišel iz jezuitske skupnosti.

Več o Marijinih sporočilih s Kureščka si lahko preberete TUKAJ.

Pomenljivo pa je, kaj je zapisano o sv. Ignaciju ob začetku Ignacijevega leta: »Iz nečimrnega plemiča, ki je bil osredotočen na posvetni uspeh in slavo, je postal ustanovitelj največjega katoliškega reda. Z Ignacijem je Bog svetu in Cerkvi podaril dragocen dar: duhovnost, ki pomaga slediti Duhu v vseh življenjskih okoliščinah.« Praznovanje 500. obletnice spreobrnjenja sv. Ignacija se ne nanaša samo na preteklost, ampak je usmerjeno predvsem v sedanjost in prihodnost. »Je priložnost za obnovo in ponovno odkritje ignacijanskih korenin. To je priložnost, da se ustavimo, razmislimo in v središče ponovno postavimo Kristusa. Gre za nenehno in vsakodnevno spreobrnjenje.« Več TUKAJ.

Mar ni lepo, če bi v vsej resnosti sprejeli to povabilo in postavili Boga na prvo mesto v svojem življenju? S tem bi prenova Cerkve in naše domovine hitro obrodila sadove.

G. B.