Letošnje premestitve duhovnikov – v celoti so objavljene TUKAJ – so pokazale določeno specifiko. In tudi težave Cerkve, predvsem v njeni sinodalnosti.
Sinodalnost ni zgolj neko prilagajanje cerkvenih struktur ljudem, pač pa tudi obratno – spreminjanje mentalitete in vsakdanje drže. Že drži, da nam naš župnik ne »paše« in bi ga radi čim prej zamenjali, že drži, da bi si vsi želeli, da bi bil v naši župniji dušni pastir Martin Golob. Vendar je Martin samo eden in ga ne moremo raztrgati, lahko pa je spodbuda, da molimo za svoje dušne pastirje. Mimogrede, še nekaj dni, pa bo godovni dan arškega župnika sv. Janeza Vianneya…
Tu in tam se kdaj zgodi, da katera od škofij premestitev ne izvede, to se je letos zgodilo s koprsko škofijo, kjer škof Jurij Bizjak čaka na naslednika, ki bi moral biti že imenovan. Ker nujnih potreb po premestitvah ni bilo, pač niso bile opravljene.
V novomeški škofiji so vendarle našli dušnega pastirja za Rako, slišati pa je bilo nekaj slabe volje zaradi odhoda dolgoletnega leskovškega župnika Ludvika Žagarja, ki prevzema manjšo župnijo od dosedanje, v župnijo Leskovec pa prihaja mlada moč. Iz škofije pa odhaja duhovnik Dušan Kožuh, ki je po novem inkardiniran v ljubljansko nadškofijo. Za slednjo se zdi, da nima še tako velike krize z duhovniškim personalom. Nekaj jih je tudi na študiju v Rimu. V Brusnicah pa novega rednega dušnega pastirja očitno niso imenovali po smrti župnika Alojzija Brceta. Za župnijo je pristojen generalni vikar Peter Kokotec.
Precej drugače pa je v mariborski nadškofiji, kjer nekateri župniji dobivajo v upravo cel venec župnij, denimo na območju Maribora. Kar je velik izziv. Glede tega smo zakorakali krepko na Zahod.
Celjska škofija je enega duhovnika (začasno?) izgubila, enega pa pridobila iz murskosoboške škofije. Okrepili so se dominikanci, ki so že prej vrnili škofiji župnijo Žalec, ostajajo pa v Petrovčah. Pater Ivan Arzenšek bo po novem imel kaplana (novomašnik p. Drago Ferencek), kar je lepa novica za obstoj dominikancev, ki sicer spadajo pod hrvaško provinco.
V župniji Podčetrtek (in Sv. Ema) bo po začasni upravi s strani minoritov (zadnji mesec pa s strani župnika v Rogaški Slatini ter pomočnika Nika Krajnca) znova dušni pastir iz Prekmurja. Boris Tibaut bo namreč župnijski upravitelj obeh župnij, kjer je bil zadnji redni župnik sedaj že pokojni Jožef Rogač. Za novega upravitelja je pozitivno, da sta se obe škofiji (murskosoboška in celjska) dogovorili o njegovi prihodnosti, saj je v začetku letošnjega leta napovedal izstop iz kleriškega stanu, ki pa je bil nato preklican. Podprimo ga z molitvijo. V Obsotelju sicer prihaja do sprememb tudi v Olimjah, kamor prihaja novi župnik p. Martin Gašparič, doslej župnik pri sv. Petru v Ljubljani, torej župnije, ki so jo minoriti vrnili ljubljanski nadškofiji (poleg bolniške župnije). Tako kot so celjski škofiji vrnili tudi oskrbovane župnije Podčetrtek, Sv. Ema in Polje ob Sotli, murskosoboški pa Turnišče.
Prav Turnišče, kjer bo dušni pastir škofijski duhovnik (v avgustu bo to začasni upravitelj Lojze Kozar, nato od septembra dalje Marko Magdič), duhovna pomočnika pa župnika sosednjih župnij, je najbolj vroča zgodba tega leta. Sami smo poročali, da je to posledica nenadnega zmanjšanja števila članov minoritske province, a do nas sedaj prihajajo tudi precej drugačne informacije, ki postavljajo turniško zgodbo v drugačno luč. Seveda bomo zgodbo še naprej spremljali, a očitno je problem murskosoboške škofije, kjer vedno več katoličanov nič kaj pohvalno ne govori o svojem škofu, globlji, kot smo sprva domnevali. Je pa precej bizarno, da škofijski ordinariat praktično ne komunicira z mediji, vsaj lokalni portali poročajo, da ne morejo dobiti informacij…
C. R.
