Glede na poletno vročino je nekako pričakovano, da je tudi pri svetih mašah mogoče opaziti nekoliko lahkotnejša oblačila udeležencev. Predvsem v tem času pa velja nekoliko premisliti o bontonu in dostojnosti, saj je znano, da v tujini v cerkve sploh ne dovolijo vstopa tistim, ki pridejo v kratkih hlačah. V Sloveniji glede tega za zdaj še vedno velja nekakšna toleranca zaradi miselnosti, češ že tako jih je malo, zdaj jih bomo pa še ven podili…
A poglejmo, kaj so zapisali v župnijskem listu ene od gorenjskih župnij:
Obhajanje svete maše je za nas katoličane vir in vrhunec vere in duhovnega življenja. Sveta evharistija je najsvetejši zakrament in zato moramo biti pozorni na naš spoštljiv odnos in osebno ohranjanje občutka za Sveto. Nedvomno je bistvenega pomena naša duhovna urejenost, ki jo vedno znova vzdržujemo z zakramentom svete spovedi, osebno oziroma družinsko molitvijo in dejavnim sodelovanjem pri svetem bogoslužju. O naši notranji naravnanosti pa povedno spregovori tudi naša zunanja urejenost. Najprej je pomembno, da k sveti maši prihajamo pravočasno in se v skupni molitvi rožnega venca umirimo, duhovno zberemo in se tako lepo uvedemo v skrivnost svete daritve. Zadnje čase vas je namreč vedno več, ki prihajate k sveti maši z zamujanjem in s tem zelo motite vse, ki smo pred vami že vstopili v sveto mašo. V poletnih časih nekateri tudi v cerkev prihajate v preveč poletnih oblačilih.
Vsekakor se spodobi, da so pri zgornjih oblačilih rokavi preko ramen, pri dekletih in ženah naj bodo krila preko kolen, fantje in možje pa v dolgih hlačah. Ta priporočila so namenjena vsem otrokom, mladim in odraslim. Pomislite na nas mašnike, ki smo pri sveti maši poleg osebnih oblačil oblečeni še v albo in mašni plašč, pa zdržimo, četudi nam je včasih vroče… V tujini po večih krajih nedostojno in preveč pomanjkljivo oblečenim vernikom ali turistom sploh ne dovolijo vstopiti v svetišča in tako lažje ohranjajo večjo mero spoštljivosti in dostojnosti. Omenjena priporočila poskušajmo razumeti dobrohotno in naj naša zunanja urejenost res ne ostaja le zunanji površinski izgled, pač pa predvsem izraz našega spoštljivega odnosa do Svetega, do Najsvetejšega zakramenta in nenazadnje tudi do zbranega občestva Cerkve.
Komentar najbrž ni potreben, mar ne? Torej, vsi smo povabljeni k temu, da odnos do Boga, duhovnika, bogoslužnega prostora in ostalih udeležencev verskih obredov pokažemo tudi z obleko.
P. S.: Da bi župniji, ki je objavila takšno besedilo, prihranili sitnosti zaradi morebitnih iskalcev škandalov, njene identitete nismo izdali. Vsekakor pa naj bo to besedilo vodilo vsem.
C. R.
