Kot smo že poročali, je Nataša Pirc Musar, ki se poteguje za funkcijo predsednika republike, v enem od intervjujev izjavila, da je ateistka, kljub temu pa je bila birmanska botra svojim nečakom (TUKAJ).
Ker je skrajno nenavadno, da se izpričano levičarska in ateistično usmerjena kandidatka pohvali z neposredno soudeležbo pri zakramentih in ker razen članka v Družini ni bilo mogoče zaslediti kakršnekoli reakcije s cerkvene strani, smo se z vprašanji obrnili na Tiskovni urad Slovenske škofovske konference in danes po slabem tednu dni prejeli odgovor. Vprašanja navajamo skupaj z odgovori, ki jih je sicer poslal tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.
1. Ali je primerno, da slovenski katoličan na predsedniških volitvah glasuje za tako kandidatko?Slovenske katoličane vabimo, da na predsedniških volitvah sami odgovorno presodijo politične programe kandidatov ter podprejo tistega kandidata oz. kandidatko, ki se zavzema za spoštovanje temeljnih katoliških vrednot: spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, spoštovanje verske svobode, zakonske zveze med moškim in žensko itd.2. Ali gre v primeru neupoštevanja ZCP za primer kršitve in morda celo za korupcijo? Na SŠK tega primera ne komentiramo.3. Ali Cerkev v svoji ureditvi morda po novem dopušča, da je birmanski boter lahko tudi ateist (važno je, da ima “narejene zakramente”)?Birmanski boter ali botra mora biti svoji birmanki oz. birmancu zgled verskega življenja, ga spodbujati na poti vere ter ima ključno nalogo, da staršem birmanke oz. birmanca pomaga pri verski vzgoji. Odločitev o primernosti neke osebe za botra, je v pristojnosti župnika oz. škofa.
Kot je razvidno iz odgovorov, so le-ti precej skopi in tudi zelo splošni, kar si lahko razlagamo morda tudi kot bojazen Slovenske škofovske konference, da bi v primeru zmage Nataše Pirc Musar prišlo do kakšnih povračilnih akcij glede na njena splošna izražena stališča o verskih skupnostih. Nedavno je namreč v enem od intervjujev povedala, da če želi biti katoliška Cerkev “enakovreden partner v slovenskem družbenem življenju, mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov”. Karkoli že to pomeni. Očitno pravnica, ki dobro pozna davčno zakonodajo, tudi sama javno širi mantro, da katoliška Cerkev (očitno kot edina verska skupnost v Sloveniji) ne plačuje davkov. Ne bi radi ponavljali zgrešenosti in zlaganosti teh trditev, o tem smo že pisali TUKAJ. Pa tudi TUKAJ. Je pa tudi v tem primeru nenavadno, da se s cerkvene strani nihče ni odzval na tako očitne neresnice in demagoške prijeme. Sploh zaradi tega, ker se na družbenih omrežjih širijo napovedi celo s strani aktivnih katoličanov (!), da nameravajo podpreti prav Natašo Pirc Musar.
Razumemo sicer zadržanost SŠK, da se ne želi neposredno vpletati v predvolilno kampanjo. A ko gre za resnico in pravico, ki se tepeta z že uveljavljeno demagogijo o “narejenih zakramentih” – spomnimo, Milan Kučan je leta 1990 osvajal glasove vernih katoličanov zgolj na podlagi izpovedi, da je imel verno babico! – bi morali biti precej bolj odločni. Medlost in vsegliharstvo pač nista pravi pristop, čeprav se istočasno zavedamo, da nihče od kandidatov ni popoln. Vendar smo v Sloveniji še daleč do prave demokracije in samo čudimo se lahko “dobronamernim opozorilom”, ki prihajajo tudi na naše uredništvo, naj za Božjo voljo ne kritiziramo preveč Golobove vlade, kajti vsaka oblast je od Boga, vladajoča koalicija pa je bila izbrana (tudi) po Božji volji. A drevo (in njegovo kakovost) prepoznamo po sadovih. So ti sadovi res dobri? Vabljeni k razmisleku.
C. R.
