foto: arhiv Demokracije

Čeprav smo še kakšen mesec nazaj verjeli, da je zapiranje javnega življenja stvar preteklosti, pa so razmere takšne, da se že znani scenariji lahko spet ponovijo. Ko se enkrat javno življenje zapre, razlik med cepljenimi in necepljenimi ne bo več. Ukrepi bodo enaki za vse.

Seveda pa obstaja razlika: čeprav gredo številke okuženih navzgor tudi po drugih evropskih državah, v veliki večini le-teh javnega življenja ne bo treba zapirati. Ker je precepljenost prebivalstva dovolj visoka, da ne bo prišlo do zloma zdravstvenega sistema. V Sloveniji je žal drugače: poleg tega, da smo med slabšimi državami glede precepljenosti, velja tudi omeniti tudi črni trg s potrdili o PCT. Torej: če si želiš nekako normalno pojavljati v javnosti, hkrati pa ti ni niti do testiranja niti do cepljenja, odšteješ nekaj denarja in dobiš potrdilo o PCT. Uradno si torej cepljen, čeprav dejansko nisi. Da je takšno početje predvsem goljufanje sebe, je pač moralen problem, a hkrati tudi stvar kazenskega zakonika, ki med drugim prepoveduje tudi ponarejanje listin. In če se nasprotniki PCT radi sklicujejo na črkobralsko usmeritev naše sodniške elite od vrhovnega do ustavnega sodišča, ki veselo razveljavlja vladne odloke, ki ne sledijo ozkim ustavnim definicijam, se lahko zelo zaplete, če bodo tudi v primeru kazenskih ovadb zaradi ponarejanja listin sodniki prav tako črkobralski. V tem primeru se imetnikom lažnih potrdil ne piše prav nič dobrega.

Sicer pa gre v tem primeru ne samo za goljufanje sebe, ampak tudi goljufanje sistema. Marsikdo se tolaži s tem, da nam sistem laže, ker pač poroča o tem, da bolnišnice pokajo po šivih, mi pa si mislimo, da so v resnici oddelki prazni. Vendar je tako: če zboliš za hujšo obliko covid19 in potrebuješ nujno pomoč (in imaš po možnosti še lažno potrdilo o PCT), te verjetno ne bo nihče spraševal, ali si PCT ali ne. Lahko pa se zgodi, da v bolnišnici ne bo več prostora zate – spomnimo se Bergama lani spomladi! Na tebi, draga bralka, dragi bralec, pa je, ali želiš res tvegati in si zatiskati oči. Dokler ne padeš v hudo preizkušnjo, ni težko verjeti v zaroto, da ti zdravstveni sistem laže v obraz. Toda, če huje zboliš in te preseneti virus, ki v tvoji glavi ne obstaja in je samo izmišljotina?

In slovenski kristjani? Videti je, da nas je že lani virus ujel na levi nogi. Da, mnogi med nami so se pridružili teorijam zarote in navajajo celo sporočila iz zasebnih razodetij, kako je Jezus že pred kakim desetletjem enemu ali drugemu vidcu vnaprej napovedal uničevalen pohod – pa ne virusa covid19, ampak cepljenja. Vse skupaj je pripeljalo do kolektivne norije in izklopa razuma. Celo do te mere, da sedaj nobenemu zdravniku ne verjamemo. A kaj pravi o tem Sveto pismo? »Izkazuj zdravniku zaradi njegovih uslug spoštovanje, ki mu gre, tudi njega je namreč ustvaril Gospod.« (Sir 38, 1) Povsem možno je, da se posamezen zdravnik moti. Kaj pa celotna medicina? Vemo, da medicina ne more ozdraviti vsega. Vendar pa, ali lahko rečemo, da se glede covid19 vsi zdravniki motijo ali celo namerno lažejo?

Poglejmo to s krščanskega vidika. Eden od temeljnih dokumentov drugega vatikanskega koncila Lumen gentium med drugim pravi: »Celota vernikov (…) se v verovanju ne more motiti. In to svojo posebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim čutom vsega ljudstva, ‘ko od škofov do zadnjih vernih laikov’ izpričuje svoje vesoljno soglasje v stvareh vere in nravnosti.« Izraz sensus fidelium pomeni prav zavest vernikov in prepričanje, navdihnjeno od Boga, da so verske resnice nezmotljive, torej da ne morejo podleči napakam. Zato so papeži razglašali verske resnice vedno zgolj na podlagi tega, kar je Cerkev že prej verovala. Verske zmote pa so največkrat prihajale od posameznikov in tistih, ki so avtorjem verskih zmot sledili. Nikoli pa niso mogle zajeti celotnega Božjega ljudstva.

Podobno je tudi v znanosti. Znanost je sama po sebi zmotljiva, vendar je mogoče na določenem znanstvenem področju najti neko splošno soglasje. Na področju medicinske znanosti se lahko o določenem problemu zdravniki odzivajo tudi različno, a zaenkrat še nismo doživeli znanstvenega dokaza, da covid19 ne obstaja in da ni škodljiv.

O tem, kako se na problem epidemije odzivamo kristjani, smo pisali že večkrat. Od lanskega marca pa vse do sedaj se je izkazalo, da smo večinsko padli na izpitu. Prave molitve je bilo bolj malo, žal pa veliko več nerganja. »Varujte se torej jalovega godrnjanja, ogibajte se hudobije svojega jezika, ker celo pritajeno šepetanje ne bo ostalo brez posledic, ker bodo lažniva usta ubila dušo.« (Mdr 1,11) Vabljeni smo k spreobrnjenju. Srčika spreobrnjenja je namreč v tem, da spremenimo miselnost. Naj godrnjanje zamenja slavljenje Boga, tudi v sedanji situaciji. Smo se pripravljeni zahvaljevati  s srcem Gospodu za to, ker se v sedanji situaciji proslavlja kot Odrešenik? S slavljenjem se lahko rešijo mnogi problemi, z godrnjanjem pa zgolj povečujemo lastno trpljenje.

C. R.