Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo predlog spremembe zakona o verski svobodi. Omenjena sprememba bo krepko udarila po žepu verske uslužbence, saj krepko znižuje dosedanja finančna nakazila verskim uslužbencem, slednji pa bodo morali sami plačevati precej več.
Zakon namreč zvišuje višino nadomestila za plačilo prispevkov verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. Predlog pa hkrati ukinja uredbo o 100-odstotnem kritju prispevkov, kar pomeni, da bi se po predlogu kritje prispevkov realno zmanjšalo. Predlog spremembe zakona bo v javni razpravi do 5. maja.
Pred letom 2012 je zakon o verski svobodi določal, da država verskim uslužbencem krije 60 odstotkov socialnih prispevkov povprečne plače. Leta 2012 je državni zbor sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je višino kritja prispevkov znižal na 48 odstotkov. Maja lani pa je vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov.
Marca letos je ministrstvo za kulturo v javno razpravo poslalo predlog sprememb zakona, ki je bil vsebinsko enak predlogu, kot ga zdaj pošilja vnovič v javno obravnavo. Predlog predvideva zvišanje nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov. Hkrati predlog predvideva tudi ukinitev vladne uredbe o 100-odstotnem kritju socialnih prispevkov, kar pomeni, da se bo delež državnega kritja z zdajšnjih 100 znižal na 60 odstotkov.
O predlogu so se za zdaj javno izrekli v Katoliški cerkvi, kjer predlagani spremembi nasprotujejo, poroča STA. Kot so opozorili v Slovenski škofovski konferenci, bi predlog pomenil znižanje že pridobljenih pravic. Zmotilo jih je tudi, da je ministrstvo predlog pripravilo brez predhodnega socialnega dialoga z verskimi skupnostmi. Podobno stališče so v pripombah na zakon v prvi javni razpravi marca zavzeli tudi v Evangeličanski cerkvi.
Verska skupnosti enakih možnosti Vsem in verska skupnosti Univerzalno življenje pa sta v javni razpravi marca predlagali, da bi država povsem prenehala sofinancirati prispevke verskih uslužbencev, ker da je to v nasprotju z načelom ločitve cerkve od države. Na ministrstvu v gradivu k zakonu v zvezi s tem opozarjajo na odločbo ustavnega sodišča, da je državna podpora cerkvam in drugim verskim skupnostim ustavno dopustna kljub omenjenemu načelu, kadar je dostopna vsem cerkvam in drugim verskim skupnostim pod enakimi pogoji.
No, seveda naj omenimo, da ustava nikjer ne govori o ločitvi Cerkve od države. Govori zgolj o tem, da so verske skupnosti in država ločene, da je njihovo delovanje svobodno, med seboj pa so si enakopravne.
Ob tem ni mogoče spregledati tudi nekaterih drugih vladnih odločitev, denimo z obdavčevanjem cerkvenih zgradb, kar bo še bolj obremenilo verske skupnosti.
Skratka, dogajajo se Čebine po Čebinah. Ob tem ni odveč omeniti, da so te poteze ministrice za kulturo Aste Vrečko nekaterim katoličanom celo všeč.
C. R.
