Mnogi med nami se ne zavedamo, da nas take prakse, kot je spiritizem, bioenergoterapija, vedeževanje, usmerjanje lastnega življenja po navodilih horoskopa, ali napovedovanje prihodnosti po tarot kartah, stekleni krogli ipd., izpostavljajo direktnemu delovanju zlih duhov.
V svoji duhovniški službi pogosto srečujem ljudi, ki dokazujejo, da je njihovo življenje postalo prava nočna mora. Vzrok: vse se je začelo tedaj, ko so začeli iskati rešitev svojih problemov pri različnih bioenergoterapevtih, vedeževalcih in čarovnikih. Ko ljudje več ne verujejo, da je samo Jezus Kristus tisti, ki zares rešuje, osvobaja, prelamlja razne vezi in ozdravlja. Poznano nam je srečanje Jezusa s Samarijanko ob Jakobovem vodnjaku. Dejal ji je: »Če bi poznala Božji dar in kdo je ta, ki ti pravi: ‘Daj mi piti!’ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« (Jn 4,10).
Potrebno si je zastaviti vprašanje: »Ali pijemo iz pravega, čistega izvora?« Samo en izvir je pravi in to je Prebodeno Srce Odrešenika. Iz njega pritekajo studenci žive vode: Voda in Kri. Torej iz Njega izvira Vsemogočna Božja ljubezen, ljubezen Očeta in Sina. Torej Sveti Duh, ki nas očiščuje vsakega greha in nam daje pravo življenje. Mnogi, žal, ne izbirajo te možnosti in iščejo pomoči v rejkiju, pa pri bioenergetiku, v vzhodnih meditacijah, pri vzhodnjaških verstvih,… Ne zavedajo se, da se na ta način izročajo hudiču. V resnici pa obstaja enostavna rešitev: pomembno je, da verujem Jezusu Kristusu. »Verujem Vanj«, ki bo potem storil vse ostalo: lahko me bo ozdravil in osvobodil vseh težav. On zdravi tudi s pomočjo klasične medicine, ki je sad človekovega razuma, ki pa je razsvetljen od Svetega Duha. On rešuje vse duhovne težave in probleme, pa tudi duševne, družinske in finančne.
Jezus nam pravi: »Iščite naprej Božje kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo!« (Mt 6,33). Vsak človek se v življenju srečuje s problemi in težavami. Rešitev pa je v tem, da ta problem predstavimo, izročimo Jezusu. Pogubno pa je, če bežimo od Njega v lažno dobro. Lažno dobro postopoma preplavi vse večja področja našega življenja in ko nas uniči, razkrije svoj pravi obraz.
Sedaj hočem izpostaviti, zakaj je npr. nihalo problematično, zakaj je bioenergetik škodljiv, zakaj je nevarno polagati roke? Poizkušal bom odgovarjati na najpogostejša vprašanja v zvezi s tem. Rad bi vas spodbudil k razmišljanju. Poizkušal bom najti razloge »duhovne« oslabelosti.
Človek se nezavedno odpira delovanju duhovnih sil, ki ne izhajajo od Boga. Kot pravi bioenergoterapevt Ryczard Ulman, ki se ima za bioenergetskega strokovnjaka, je bioenergoterapevt neke vrste kretničar in prenosnik bioenergije klientu, ki ima porušeno psiho-biološko skladnost. Z drugimi besedami povedano: bioenergetska terapija ne vpliva samo na bolezen, ampak tudi na dušo. Zaradi tega ne more človek, ki redno živi zakramentalno življenje, uspešno sprejemati učinkov teh »terapij«. V takih primerih bioenergoterapevt zavrača svojo pomoč.
Neka žena je šla k bioenergoterapevtu. Pred tem pa je šla k sv. spovedi in prejela sv. obhajilo. Okoli vratu si je dala verižico s podobo Brezmadežne, v žep je dala rožni venec in imela je svojo roko v žepu. In veste, kaj ji je rekel zdravilec? Da ji ne more pomagati. Da njegova terapija ne »prime«, ker ne more prodreti skozi njeno »bio-polje«, da pač nekaj preprečuje pretok energije.
Kot trdi Ulman, je bioenergetska terapija svojevrstno delovanje enega organizma na drugega in pri tem terapevt črpa svojo energijo. Osebna energija (bioenergija) je energija vsakega živega organizma. Kaže se v dinamičnem delovanju tega organizma. Bioenergetski terapevt je oseba, ki ima v sebi sposobnosti in predpogoje, da lahko ugotavlja, kje so motnje v delovanju Bio-polja drugega človeka. Prav tako pa tudi odstranja to »ranjenost«, »pomanjkanje« s pomočjo osebne ali skupinske energije. Uporablja pa lahko tudi svoje fizične ali psihične sposobnosti. On torej »spozna«, na katerem področju določena oseba trpi zaradi »neskladja« in potem to področje »zdravi« s pomočjo osebne ali skupinske harmonije. Tudi klasična medicina more priti do podobnih rezultatov, vendar je način diagnosticiranja in zdravljenja popolnoma drugačen.
S pojmi »bio-polje« in »bioenergija« označujemo področja, ki znanstveno sploh ne morejo biti dokazljiva. Vemo da pri bioenergoterapiji uporabljajo neznane energije. Učinki delovanja teh »energij« pa so konkretni in vidni. Prav tako pa je dokazano, da ta energija ne pripada fizičnemu področju in je ne znamo pravilno imenovati.
Torej fizika ne pozna te energije. Edino področje, ki ima lahko kaj skupnega s temi energijami, sta telo in duša človeka. In samo ljudje, ki lahko delujejo v okultnem svetu, področju, so sposobni vstopiti na področje zedinjenja s temi energijami. Take osebe imenujemo »medij«. Samo medij se lahko odpira tem energijam, jih sprejema vase in jih lahko kasneje koristi. Če lahko te energije koristi človek – medij, pomeni, da se ukvarja z magijo. In večina manipulacij, ki jih izvajajo razni zdravilci, je pravzaprav magija.
Torej, zavedamo se, da obstajajo energije, ki jih ne moremo kontrolirati. Na področje teh energij lahko vstopamo edinole po medijih. Medij postane »prenosna cev – kanal«. Na ta način izvajajo večino okultnih praks, ki na prvi pogled omogočajo čudežna ozdravljenja. Nobena medicina pa ne more delati čudežev. Če se čudež zgodi, je to rezultat Božjega delovanja.
Spodbujamo vas na besede, ki jih najdete v Katekizmu katoliške Cerkve: »Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. Takšna ravnanja so še bolj obsodbe vredna, kadar jih spremlja namen škodovati drugemu, pa naj se zatekajo k posredovanju zlih duhov ali ne. Tudi nošnja amuletov (vražnih obeskov), je graje vredna. Spiritizem (klicanje duhov) pogosto vključuje vedeževalske ali čarovniške posege. Zato Cerkev vernike opozarja, naj se ga varujejo. Zatekanje k načinom zdravljenja, podedovanih iz roda v rod, ne daje pravice niti do klicanja zlih moči, niti do zlorabljanja lahkovernosti drugih.« (KKC, čl. 2117).
Trpeči človek išče kakršnokoli pomoč. Za vsako ceno želi priti do zdravja. Pripravljen je veliko žrtvovati za svoje zdravje. Če je potrebno se hoče dati celo hudiču v roke. Sprejema vsako »človeško rešitev«. In ko ni uspeha, se razočara in začne obtoževati Boga, čeprav ga ni niti prosil za pomoč in ni pravzaprav imel nikakršnega zaupanja Vanj.
Katere oblike moči uporabljajo bioenergetski terapevti, da so lahko učinki njihovega »zdravljenja« tako vidni?
Prvi vtis je naslednji: bioenergetske terapije prinašajo dobre rezultate. Veliko časa mine in lahko polagoma spoznavamo, da se simptomi bolezni samo »premestijo« na drugo področje človekovega telesnega, duševnega in duhovnega področja. Tako se simptomi premeščajo iz povsem zunanjih, telesnih težav, v vedno globlje. Iz telesnih težav, ki izginejo, se vse premesti na duševne težave: slabo razpoloženje, nemir, skrbi, depresivna stanja, nespečnost,… Kasneje pa se pojavijo težave na duhovnem področju: oseba ima težave v molitvi, v cerkvi se slabo počuti, še posebej ji je slabo pri sveti maši, postaja razdražljiva, vznemirjena, ko se moli, napadajo jo bogokletne misli. Sv. Ignacij Loyolski v svojih »Duhovnih vajah« zelo poudarja neizogibno dejstvo, da hudič na začetku vedno omogoča določen uspeh, kar nas prepriča, da je koristno, da smo prav izbrali. Če tega »uspeha« ne bi bilo, mu nihče ne bi sledil. Kasneje pa človeka zelo zvito »povleče« na pot svojih načrtov.
Na nekih duhovnih vajah v Porzadziu na Poljskem je neka žena, zdravnica, pričevala pred Najsvetejšim. Ker se je izučila energoterapevtskih metod, je izgubila vse pravice, da lahko deluje kot klasična zdravnica. Pripovedovala je, da je s pomočjo bioenergije »zdravila« ženo, ki je imela raka v prebavnih organih. Ta žena se je odločila, da bo prekinila z jemanjem zdravil, ni več hotela sodelovati s klasično medicino, itd. Že na pogled je bilo videti, da so izginili simptomi bolezni. Žena se je počutila vse bolje in bolje. Vendar samo začasno. Kar nenadoma se je začelo njeno stanje slabšati iz dneva v dan in bolnica je umrla.
Mož pokojne je zahteval obdukcijo njenega telesa. Ugotovili so, da žena pravzaprav nikoli ni bila ozdravljena, čeprav so simptomi bolezni izginili. Bioenergetsko terapevtko je prijavil na sodišče. Obsodili so jo za krivo ženine smrti in ji odvzeli naziv doktorja medicine. Danes je ta zdravnica brez službe. Ločila se je. Prav tako pa je prenehala verovati v uspešnost bioenergo-terapij in kjerkoli je mogoče, pričuje o pogubnih posledicah teh terapij.
Bioenergo-terapija ima naziv »terapija«. To je tudi ena izmed močnih prevar. Saj te vrste »terapija« sploh ni terapija. V bistvu samo zakrije in premeša simptome bolezni in ne more ozdravljati. Dovolite, da se obrnem na vse, ki so se zatekali k bioenergetikom in sprejemali njihove »terapije« in jih pozivam: naj dobro pogledajo v svoje življenje in ga nekoliko analizirajo na telesnem, duševnem in duhovnem področju. Vprašajte se: »Ali so se po začetku zdravljenja pojavile kakšne psihične težave, osebni problemi, družinski problemi, težave glede spanja, težave v koncentraciji, težave pri molitvi, verovanju, glede prejemanja zakramentov, udeležbe pri sv. evharistiji ipd.?« Satan je v stalnem dvoboju z Bogom za človeške duše. Edini in pravi cilj njegovega delovanja je: odtrgati duše od procesov odrešenja. Da bi dosegel ta cilj, uporablja navidezno dobro. Kajti on dobro »ve«, da ne sme človeku pokazati vsega svojega odvratnega delovanja in svojega sovraštva do Boga, ki se kaže v njegovem besu do Božjega stvarstva, predvsem do ljudi. Če bi to naredil, bi človek umrl od strahu. S tem, ko skriva svojo navzočnost in delovanje in se kaže kot »angel luči«, množice ljudi prepriča celo, da ne obstaja. Satan ustvarja iluzije sreče, uspešnosti, ljubezni, svobode, ko pa nas je pridobil na svojo stran, tedaj nas začenja zasužnjevati, dokler nas popolnoma ne uniči – duhovno umori.
Primer: neka ženska je prišla na pogovor. Pritoževala se je, da ne more moliti rožnega venca. Da že osem mesecev ni bila pri spovedi. Ko je hotela vstopiti v cerkev, jo je nekaj dobesedno »pahnilo« iz nje. Prav tako pa tudi ni mogla poslušati radia Marije. Pravi, da si ne more predstavljati, kaj se dogaja z njo. Vprašal sem jo, če je šla k nekomu, ki se ukvarja z alternativno medicino, ali če je bila pri bioenergetiku, ali pa je v mladosti klicala duhove. Zanikala je. Molil sem zanjo. Čez dva tedna je ponovno prišla k meni in s seboj pripeljala svojo prijateljico. Povedala je, da ji je molitev zelo pomagala, čeprav se je sedaj ponovno začelo zdravstveno stanje slabšati. Iskala sva vzroke za njene težave in ponovno sem jo vprašal, ali je iskala pomoč pri kakšnih zdravilcih. Žena je to odločno zanikala. Čez nekaj časa je začela govoriti o svojem sinu, ki da je alkoholik. Vsak dan se je vračal pijan in v hiši je dobesedno ponorel. Pogosto so morali celo iz hiše. Zato je dobila migrenske glavobole. Ko je tako trpela, je nekega dne slišala za duhovnika, ki je koristil nihalo. Odločila se je, da gre k njemu in da poizkusi, kako »čudežna« je njegova terapija. Šla je k temu duhovniku, on je vzel v roke nihalo in stegnil roko proti njej. Nihalo je zanihalo in bolečina je kar naenkrat izginila. Potem sem jo vprašal: »Od kdaj ti žena ne moreš moliti rožnega venca, poslušati radio Marije, ne moreš prejeti zakramenta sprave in prestopiti praga cerkve?« In po kratkem razmisleku je odgovorila: »Od tistega dne, ko sem šla k temu duhovniku.« »Se želiš rešiti teh težav?« »Že zdavnaj. Je žalostno. Tu pri nas se zbirajo žene in molijo rožni venec, jaz pa ne morem sodelovati pri molitvi.« »Se odpoveš tem okultnim vplivom?« (potrebno je poudariti, kaj je potrebno za pravo svobodo: da se odpovemo Satanu, vsem njegovim delom in zapeljevanju, da se odpovemo vsakemu grehu, se vsega spovemo, dalje: sledi molitev za osvoboditev, ter izpoved vere v Jezusa Kristusa, Gospoda in Odrešenika, pravega Boga in pravega človeka). Ob koncu vseh teh molitev, se je v ženino srce vrnil globok mir. Od tedaj spet lahko moli rožni venec, gre k redni spovedi, v cerkev, sodeluje pri sveti maši in prejema sveto obhajilo.
Še en primer delovanja bioenergetikov: V neko župnijo je prišel zelo poznan zdravilec – Clive Harris. Dovolili so mu, da je lahko imel svoje seanse v cerkvi. Pred tem je ukazal, naj Najsvetejše odnesejo iz cerkve. Pojasnil je, da ga Najsvetejše »moti« pri »zbiranju energije«. Nato si je z nihalom »izmeril« mesto v cerkvi, kjer je največ »pozitivne energije« in bo lahko izvajal svoje »terapije«. Mislim, da ni potrebno posebej dokazovati, kdo ne more »ozdravljati«, če je navzoč Jezus Kristus.
Izredno me preseneča, kako to, da na področje zdravljenja »vstopajo« take metode nekonvencionalne medicine, vera v horoskope, vedeževanja, magije in druge podobne meditacije in tehnike »zdravljenja«, ko pa se tako silovito razvija znanost, racionalizem in pragmatizem? Ti pojavi, ki pa se bliskovito širijo in ljudje menijo, da so to »moderne« metode, ki prinašajo hitrejše rezultate, vsekakor niso dobri. Nasprotno. Hvala Bogu, da se določenim ljudem »odpirajo oči« in ponekod mestna oblast prepoveduje delovanje takih ustanov in posameznikov v njihovem mestu ter ukinjajo tovrstne ustanove. Tak primer je mesto Lodz na Poljskem. V Lyonu (Francija) se srečuje ena skupina ljudi, ki vodi raziskave primerov tzv. »ozdravljenj s pomočjo alternativne medicine«. Pri tem jim pomagajo nekateri etnologi in sociologi državne univerze. V vsakem »primeru« lahko dokažejo negativne posledice. Prišli so do zaključka, da je »postopek« »ozdravljenj, ki se »dogajajo« na teh seansah vedno isti: na začetku se pojavljajo znamenja ozdravljenja, vidno izboljšanje, kasneje pa nenadoma nastanejo nova obolenja.
Bioenergoterapevti potrebujejo večjo moč delovanja, zato se organizirajo v razna društva in organizacije, »registrirajo« svojo dejavnost, da so lahko zaščiteni pred zakonom. Vprašujemo pa se, kdo bo prevzel odgovornost za posledice delovanja bioenergoterapevtov, če lahko to postane vsak človek, ki se je udeležil polletnega uvajanja v to »dejavnost«?
Tako zahtevnih področij, kot sta okultizem in bioenergoterapija, ne smemo proučevati zgolj »poljubno«, na laični način, kajti na ta način tvegamo, da se bomo izgubili. Zlasti mi kristjani ne smemo podcenjevati tega problema. Naš Odrešenik in Gospod Jezus Kristus nas je osvobodil greha s svojo krvjo. Satan hoče na vsak način podjarmiti človeka. Želi ga odtrgati od Boga, verske prakse in obredov, ali vsaj preprečevati, da bi se jih udeleževal. Na ta način nas želi človeka ujeti v zanko, in ga tako odpeljati v duhovni nered in celo obsedenost.
Pri reševanju iz tega nam pomaga dar razločevanja duhov. Vsak ima ta dar razločevanja, ki ga je prejel pri sv. birmi. Dar razločevanja je človekov notranji dar Svetega Duha, ki nam omogoča, da vsak trenutek spoznavamo, kaj je Božja volja. Seveda pa je pomembno ta dar razvijati. In če ga hočemo uporabljati moramo stalno živeti v posvečujoči milosti. Ap. Pavel pravi v 1 Kor 10,21: »Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha hudobnih duhov. Ne morete biti deležni Gospodove mize in mize hudobnih duhov.«
Čeprav imamo in poznamo Božje razodetje, ki se popolnoma ujema z zdravim razumom, vseeno vedno slišimo o zdravilcih in njihovem učinku, ki zavračajo molitev in naravno medicino, ter se ukvarjajo s praktičnimi seansami in privlačijo vse, ki iščejo pomoči na alternativen način. Verujem, da so zdravniki in zdravila Božja orodja, ki jih daje in uporablja sam Bog, da bi zdravil različne bolezni. V to so prepričani mnogi, ki jim ni treba posebej zagovarjati klasične medicine, pač pa se je treba odločno boriti proti zdravilcem in njihovemu delovanju.
Modri Sirah pravi, da je potrebno po molitvi poklicati zdravnika, saj ga je Bog ustvaril, da nam omogoča zdravje: »Tudi zdravniku daj, da pristopi, naj se ne oddalji od tebe, ker je tudi potreben! Je trenutek, ko je uspeh v njegovi roki. Zakaj tudi on prosi h Gospodu, ki mu da, da uspe raziskovanje bolnika in zdravljenje za njegovo okrevanje!« (Sir 38,12-14).
Če pa smo že padli pod vpliv zdravilca, pojdimo k duhovniku, ki naj nad nami moli molitev osvobajanja. Tako prosimo Gospoda Jezusa, da z močjo Svetega Duha pretrga vse vezi, ki smo jih vzpostavili s silami teme, ko smo se odpirali okultizmu. Seveda se moramo tega iskreno kesati in priznati pri sveti spovedi, se odpovedati vsem tem duhovom in priznati Jezusa Kristusa za svojega edinega Gospoda in Odrešenika.
Razmislimo in se vprašajmo, komu služimo? Kakšno znamenje nosimo na svojem telesu? Komu ali čemu izražamo svojo odločitev in obljubljamo zvestobo. Če nosimo na sebi svetinjico, tudi z njo izražamo svojo pripadnost Bogu. Kaj pa, če nosimo na sebi amulet, znamenje zoodiaka, horoskopsko znamenje ali kateri drugi element vzhodnjaških verstev? Vedimo, da ima to velik vpliv na našo vero in pripadnost Kristusu. »Kajti naš boj se ne odvija proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, oblastem, proti upravljavcem tega mračnega sveta.«
Duhovnik Štefan, v reviji: Ljubite drug drugega, št. 2/2002.
- Pozor: bioenergoterapija!
Trenutno deluje na Poljskem od 50 do 70 tisoč raznih »zdravilcev. Ustanavljajo centre naravne medicine, središča alternativne medicine in podobno. In to delovanje zbuja zelo veliko zanimanje. Celo ljudje, ki se imajo za pripadnike Kristusove Cerkve in trdijo, da verujejo vanj, zelo lahko padejo »pod oblast« takih »zdravilcev«. Kajti oni obljubljajo hitro pomoč in to tudi potrjujejo. Omenjali pa smo že, kaj se pravzaprav zgodi po takih »terapijah«. Človeka danes privlači nekaj neobičajnega, nekaj skrivnostnega in vendar zelo učinkovitega.
Neki misijonar, ki se je po več desetletjih delovanja v Afriki vrnil v domovino (na Poljsko) se ni mogel načuditi, namreč, kako je mogoče, da je v deželi, kjer tisočletje vlada krščanstvo, tako razširjen t.i. šamanizem (čarovništvo), magija in »zdravilstvo«, proti kateremu se je moral on boriti v Afriki. Eksorcist škofije Katowice pričuje, da je devet od desetih ljudi, ki so ga prosili za molitev, bilo pri bioenergetiku, ali nekem drugem »zdravilcu«.
2.1. Kateri duh?
Navadno nas nekdo spodbudi na podlagi osebnega izkustva ali zaradi reklame, da se odločimo poiskati pomoč pri energoterapevtih. Drugi nam prigovarja, da je njemu »pomagalo«. Sami imamo bolj ali manj težave, ki se jih nikakor ne moremo rešit. In tako se ustvarja idealen »prostor«, da pademo v roke zla. Ker gremo k t.i. «terapevtu« v veri, da bo pomagalo, odpiramo svoje srce vsemu, kar on reče in svetuje. Dogaja se, da smo presenečeni, da o nas veliko ve, čeprav nas prvič vidi in tako smo prepričani, da ima ta terapevt zares dar, povrh vsega pa nam posveti veliko časa, se zavzame za nas, prepričajo nas še »svete podobe«, ki jih ima v »ordinaciji« in rezultat: popolnoma mu zaupamo. Najpogosteje se dogaja, da »zdravilec« po razgovoru z nami, na nas polaga roke in nam prenaša, kakor trdi, »ozdravljajočo energijo«. Saj je sam »kanal«, »medij« za energijo, ki »prihaja iz vesoljstva«, torej medij za »kozmično energijo«. Doslej še nihče ni uspel dokazati, za kakšno energijo gre. Znanost tega sploh ne more dokazati. Ni mogoče dokazati, če sploh gre za energijo. Enostavno oseba veruje besedi »zdravilca«. Dandanašnji ljudje bolj zaupajo takim »zdravilcem«, kot pa Bogu. Ko KKC govori o prvi Božji zapovedi, poudarja:
»Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. Takšna ravnanja so še bolj obsodbe vredna, kadar jih spremlja namen škodovati drugemu, pa naj se zatekajo k posredovanju zlih duhov ali ne. Tudi nošnja amuletov (vražnih obeskov), je graje vredna. Spiritizem (klicanje duhov) pogosto vključuje vedeževalske ali čarovniške posege. Zato Cerkev vernike opozarja, naj se ga varujejo. Zatekanje k načinom zdravljenja, podedovanih iz roda v rod, ne daje pravice niti do klicanja zlih moči, niti do zlorabljanja lahkovernosti drugih.« (KKC, čl. 2117).
Ljudje se sklicujejo na dejstvo, da je sam Jezus s polaganjem rok ozdravljal. Podobno so delali tudi apostoli. Resnično Jezus tudi danes dela čudeže in njim, ki verujejo vanj lahko podeli karizmo ozdravljanja v moči Svetega Duha. V 1 Kor ap. Pavel piše o karizmi ozdravljanja (prim. 1 Kor 12,9). Ta dar, kot tudi druge darove Jezus podeljuje, da tako gradi Krščansko občestvo.
Če ima človek ta dar, oz. to karizmo, je samo posrednik moči Svetega Duha. In ozdravljenja so znamenje, da je Bog navzoč in da deluje. In tu se nam zastavlja vprašanje, ali morda bioenergoterapevti ne ozdravljajo v moči Svetega Duha. Torej imajo to karizmo? Ali pa morda po njih deluje kak drugi duh? Ljudje težko zaznavamo, razumemo, dojemamo duhovno resničnost. Ta je resnično raznovrstna, nevsakdanja, nevidna »človeškim očem«. Vemo, da obstajajo različni duhovi: dobri, zli, da obstaja Sveti Duh, da obstaja Satan, angeli in demoni. Sveto pismo nam govori npr. o duhu obsedenosti (prim. Iz 19,14), duhu razvratnosti (prim. Oz 4,12); duhu laži (prim. 1 Kr 22,23), duhu zmote (prim. 1 Jn 4,6) in o drugih duhovih.
Vernik mora biti Svetišče Svetega Duha. Tedaj je res pravi vernik. Sveti Duh mora biti navzoč in delovati v notranjosti človeka. Sveti Duh ga mora voditi. Navdihuje ga in mu razsvetljuje »pot« življenja. Človek pa je prav tako lahko »bivališče« hudih duhov. To postane po osebni privolitvi in odpiranju njihovemu delovanju. Ti so lahko bolj ali manj zlobni, lahko vodijo človekove misli in dela, ga mučijo in na različne načine preganjajo. Taka je namreč njihova narava. Jezus je iz Marije Magdalene izgnal kar sedem duhov (prim. Mr 5,1-16); pa celo legijo iz obsedenega v Geraški deželi (prim. Mr 5,1-6).
2.2. Z močmi demonov
Zavedati se moramo, da se neobičajni in spektakularni dogodki dogajajo z močjo sil zla. Tak primer opisujejo Apostolska dela: »V mestu je živel mož po imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje med prebivalstvom Samarije; govoril je, da je nekaj posebnega. Vsevprek ga je občudovalo, mlado in staro. Govorili so: »On je Božja moč, ki se imenuje Velika moč.« (Apd 8,9-10.)
Simon se je ukvarjal s črno magijo. Vstopil je v stik in sodelovanje s Satanom. Po njem je Satan izvajal dejanja, ki so v ljudeh vzbujala začudenje. Ve, da ljudi ni težko prevarati. Zato tudi ljudje govorijo o nekom, ki deluje iz satanove moči, češ: »Deluje v Božji moči, kajti ta moč ni človeška, je izredna.« A se varajo, ker jih je zavedel oče laži.
Kaj ne delamo danes istih napak? Satan nas prav lahko zavede in prevara, še posebej ko v ordinaciji takega zdravilca zagledamo križ ali podobo svetnika. Satan je zelo zvit. On prevara celo samega zdravilca, da je prepričan, da deluje v Božji moči, da je poseben človek, da ga je za to sam Bog izbral,… Torej lahko človek zelo preprosto veruje in zaupa skušnjavcu in je prepričan, da ne gre za prevaro, »saj pomaga«. »Zdravilci« dajejo ljudem občutek, da imajo zares močan in pozitiven vpliv nad njimi. In tako »zdravilca« častijo po Božje.
Joseph Marija Verlinde daje zanimivo pričevanje, ki je sedaj duhovnik, v mladosti pa je bil zelo uspešen učenec enega hindujskega guruja. Pozneje so ga v Belgiji poznali kot terapevta. Pravi: »Ko sem bil v stanju popolne predanosti v meditaciji kot medij, sem se popolnoma prepustil satanu, ki me je izkoriščal. Nisem bil obseden, saj sem ves čas, ko sem sodeloval v okultnih praksah vsakodnevno sodeloval tudi pri sv. maši, hodil sem na češčenja Najsvetejšega, molil rožni venec in izvrševal pobožna dela. Če bi bil obseden vsega tega ne bi mogel delati.«
Oče Joseph Marija Verlinde se spominja, da so ga znanci prepričevali, da ima zagotovo dar, ki prihaja od Boga, saj pomaga ljudem. Kasneje se je videlo, da je ta isti človek potreboval kar devet let molitve eksorcizma, da je bil popolnoma osvobojen. In tedaj je spoznal, da je izgubil dar »ozdravljanja«.
Sedaj pogosto posluša naslednja mnenja o njem: »On mi je pomagal. Bila sem bolna, sedaj sem popolnoma zdrava.« Toda take in podobne ugotovitve niso dokaz, da »zdravilci« resnično pomagajo. Prav ta oče Joseph Marija Verlinde je skupaj z ekipo znanstvenikov na univerzi v Lyonu (Francija) raziskoval vplive energoterapevtov in njihovih terapij na ljudi, ki so se temu prepustili. Skupaj so odkrili naslednja dejstva:
Običajno se dogaja, da »ozdravljene« osebe (vsaj tako se počutijo), čez nekaj časa zbolijo še huje in težje. Znano je, da celo takoj po terapijah se zgodijo smrtni primeri (npr. po TV seansi, ki jo je vodil znani ruski zdravilec Anatolij Kaspirov, 8. 11. 1989, je v Moskvi umrlo štirikrat več ljudi, kot običajno. Je to zgolj slučajnost?).
V raziskavah smo lahko vedno odkrivali negativne psihične posledice »zdravljenja«: nemirnost, anksioznost, strahovi, depresije, samomorilne misli, prepirljivost, agresija itd.
Prav tako opažamo negativne duhovne posledice: vsiljive grešne in bogokletne misli, opuščanje molitve, zavračanje verskih obredov, zakramentov, odpor do vsega svetega (sacrum), demonski pritiski in obsedenosti, spolno nasilje in prisile v vse vrste hedonizma,…
Tu je le nekaj dejstev. Če bi hoteli še natančneje raziskati posledice »zdravilstva« bi to morali raziskovati več let in z vseh vidikov. Podobno kot tedaj, ko na trg uvajajo novo zdravilo. Nekateri so vključeni v razne združbe. Za svojo dejavnost imajo zakonita dovoljenja. Vprašati pa se je treba, ali so take dejavnosti dovoljene na podlagi pozitivnih izsledkov raziskav, ali so jih enostavno registrirali, da bi bil to lahko novi vir priliva v državno blagajno.
»Zdravilcem« je namreč treba plačati. In ne gre za majhen denar. Tudi to dejstvo nam pove veliko. Ko pa se v Svetem Pismu srečujemo z ozdravljenji, ta nikoli niso povezana s kakršnimkoli plačilom. Jezus je dal in daje darove, tudi dar ozdravljanja. Za vse pa pravi: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!« (Mt 10,8) Kaj si lahko zamislimo sv. Frančiška, ali p. Pija, ki sprejemata vseh vrst bolnike in molita zanje, ter hkrati zaposlujeta blagajnika, ki pobira »plačilo« za usluge?
Apostolska dela omenjajo tudi druge značilnosti delovanja zgoraj omenjenega čarovnika (maga) Simona: »Ko je Simon videl, da se po apostolih s polaganjem rok podeljuje Sveti Duh, jima je prinesel denar in rekel: »Dajta tudi meni moč, da bo vsak, na kogar bom položil roke, prejel Svetega Duha!« Peter pa mu je rekel: »Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si Božji dar lahko kupiš z denarjem!« (Apd 8,18-20).
Daru ozdravljanja ne moremo kupiti. V časopisih in na internetu lahko najdemo veliko reklam in vabil za udeležbo tečajev za »zdravilce«. Gre za zelo veliko in zelo razširjeno skušnjavo in zanko.
Po pripravah na »zdravilstvo«, po vseh iniciacijah (uvajanjih) v »zdravilstvo«, po »molitvah gurujev« in po posebnih »ritualih« (obredih) je mogoče doseči iste rezultate v tednu dni, kot jih doseže zdravnik po šestih letih težkega študija. Pa še on se specializira za določena področja, »zdravilci« pa po teh uvajanjih postanejo »strokovnjaki« za vsa področja. In »zdravilec« lahko le v enem dnevu zasluži toliko, kolikor zasluži zdravnik v enem mesecu. Taka uvajanja in tečaji so pravzaprav velika prevara. Pravzaprav je zelo dobro, da gre za prevaro. Veliko hujše posledice nastopijo, če udeleženec tečaja postane pravi mag ali šaman, oz. postane sredstvo zlih duhov in »kanal« zanje.
2.3. Kaj storiti, kadar zbolimo?
Navajam vsaj tri mesta v Svetem Pismu, kjer nam Gospod sam govori, kaj naj stori Kristusov učenec, kadar zboli:
»Otrok, ne bodi zanikrn, kadar zboliš, ampak prosi Gospoda in on te bo ozdravil. Odreci se zablodam, skrbi za svetost rok, očisti srce vsega greha. Daruj kadilo in spominsko daritev pšenične moke in tolsto daritev, kakor da ti ne bi obstajal. Daj prostor zdravniku, ker je tudi njega ustvaril Gospod; naj te ne zapušča, saj je tudi on potreben« ( Sir 38,9-12).
»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni« (Jak 5,14-15).
»Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena« (Mt 9,20-22).
Potrebno je moliti za zdravje: zaupno in vztrajno. Prav tako pa so dolžni moliti za zdravje bolnika tudi drugi ljudje, še zlasti duhovniki. Gospod Jezus ozdravlja po zakramentih. On ozdravlja po zakramentu sprave, sv. spovedi, saj je lahko greh vzrok bolezni (o tem govori tudi Jn 5,14). Za ozdravitev je potrebno spreobrnjenje. Jezus je posebej za zdravljenje bolnih in krepitev zdravja ustanovil zakrament bolniškega maziljenja. Že ime nam to poudarja. Pri sv. evharistiji se veliko globlje dotaknemo Jezusa, kot se ga je dotaknila žena, ki je 18 let trpela zaradi krvavenja. Nujno je potrebna vera. Nekdo je lepo pripomnil, da kadar peša vera v Jezusa Kristusa, tedaj verujemo v karkoli. To je velika resnica. Gospod nam daje zdravnike, da pri njih iščemo poti do ozdravljenja. Torej zdravnike, ne pa mage in čarovnike. Strani Svetega Pisma na več mestih obsojajo magijo.
2.4. Izhod iz problema
Kaj naj storimo, če je nekdo koristil usluge t.im. nekonvencionalne medicine in se morda tako vpletel v okultizem? Prav tako, kot se podzavestno okužimo in zbolimo, tako lahko tudi vstopamo v okultizem, ne da bi se tega pravzaprav zavedali. Rešitev: potrebno je poglabljati svojo duhovno zavest, priznavati, poslušati in biti zvest Edinemu in Pravemu Bogu, pa bomo obvarovani, da ne bi vstopali na področje okultnega. Istočasno s poglabljanjem duhovnega življenja se namreč v nas krepi dar razločevanja. V pomoč nam je branje in premišljevanje Svetega Pisma in katoliške literature ter knjig. Kajti sodobni mediji zelo vplivajo na naše duhovno življenje. Ateistični mediji propagirajo okultno, saj smatrajo, da je to koristno. V taki literaturi ne najdemo razlogov proti okultnem.
Potem je pomembno tudi, da oseba, ki je »vstopila« v okultno, ki je iskala pomoči pri bioenergoterapevtih in podobno, da to prizna v zakramentu sprave, da se odpove duhu okultizma (naj točno navede katere oblike je prakticirala), se tega resnično kesa in potem duhovnik moli še molitev za osvoboditev. Naj se oseba svobodno odpove zlu z preprostimi besedami, kot npr: »Odpovem se satanu in vsem povezanostim z njim in vsem okultnim povezanostim s katerokoli osebo. In izročam se Jezusu, ki je moj Odrešenik in Gospod!«
S tem, da uporabljamo okultne metode in izkoriščamo okultne prakse, prejemamo učinke takega delovanja, tako delovanje pušča globoke posledice na telesnem, duševnem in duhovnem področju. Če se strinjamo z mišljenjem, češ: »če ne bo pomagalo, ne more niti škoditi«, se to kaže kot usodna prevara.
Vir:
W. Mainka, v: »Ljubite drug drugega!«, št. 1/2010.
Prevod: Niko Rupnik
