Papež ne izključuje možnosti odstopa, so nedavno poročali številni mediji, tudi slovenski. To naj bi papež povedal novinarjem na letalu ob povratku z obiska v Kanadi, češ da mora upočasniti tempo potovanj ali “razmisliti o možnosti umika”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Papež Frančišek je moral zaradi težav z zdravjem v zadnjem času nekoliko spremeniti svoj načrt potovanj, saj je nekatera od njih prestavil. Je pa napovedal obisk Kazahstana septembra letos. Ne glede na to pa mora misliti tudi na svoja leta in zdravje, kar je pričakovano, saj ima že 85 let. Njegov nedavni obisk v Kanadi pa je trajal šest dni, kar je terjalo velike napore, zato ne preseneča, da je papež sam priznal, da s potovanji ne more nadaljevati v obsegu kot doslej. Frančišek ima zadnje mesece težave s kolenom in se je tudi v Kanadi v veliki meri zanašal na pomoč vozička. Po poročanju britanskega BBC je sicer poudaril, da namerava trenutno nadaljevati s svojim papeškim delom, glede morebitnega odstopa bo poslušal Božji glas.
“Menjava papeža ni katastrofa, ni tabu,” je dejal novinarjem. “Pot je odprta – gre za normalno možnost. A do danes nisem potrkal na ta vrata. Nisem čutil potrebe, da bi razmišljal o tej možnosti – a s tem ne želim reči, da ne bom morda začel razmišljati o njej čez dva dneva,” njegove besede povzemata BBC in Siol. Priznal je tudi, da je bil obisk v Kanadi zelo intenziven in ne bo mogel nadaljevati v enakem tempu. “Moram se bodisi malo zadrževati, da lahko še naprej služim Cerkvi, ali razmisliti o možnosti umika.”
Ugibanja o papeževem odstopu so se sicer pojavila maja in junija letos zaradi papeževih zdravstvenih težav, pa tudi že prej. Morda je to povezano tudi z dejstvom, da je sveti oče obiskal grob papeža Celestina V., doslej edinega papeža (do Benedikta XVI.), ki je odstopil, pa tudi z dejstvom, da se je za odstop odločil tudi Frančiškov neposredni predhodnik, že omenjeni Benedikt. Prihodnje leto, 13. marca 2023, bo papež Frančišek obeležil deseto obletnico svoje izvolitve za papeža, takrat je imel 76 let, s čimer je že presegel kanonično določeno starost, ko škofje ordinariji podajo svojo odpoved vodenju škofije. Vseeno pa je bil ob svoji izvolitvi dve leti mlajši od Benedikta XVI., ki je bil ob svoji izvolitvi za papeža star 78 let. Tudi papež Janez XXIII., ki je začel drugi vatikanski koncil, je imel ob izvolitvi 77 let, medtem ko je bil Janez Pavel II. precej mlajši, imel je 58 let. Čisto mimogrede: vsak papež je po svoji osnovni funkciji rimski škof, ki pa je edini voljeni škof – izvoli ga zbor kardinalov elektorjev (mlajših od 80 let).
Je pa papež pred mesecem dni za agencijo Reuters zavrnil govorice o odstopu (TUKAJ). Res pa je, da sam ne izključuje možnosti odstopa, če bi se njegovo zdravje tako poslabšalo, da bi mu to onemogočalo papeževanje ali da bi postal povsem odvisen od t. i. dvornih prišepetovalcev. Zelo malo možnosti pa je, da bi se to zgodilo še pred smrtjo zaslužnega papeža Benedikta XVI.
Seveda pa se že postavlja vprašanje, kdo bi lahko nasledil papeža Frančiška, ki je združeval dve lastnosti: italijansko poreklo in pripadnost t. i. “tretjemu svetu”, natančnejše Latinski Ameriki, ki je s svojimi izjavami dal svojevrsten pečat papeški službi. Dejstvo pa je, da je ravno Evropa (zlasti njen zahodni del) zaradi sekularizacije v najtežjem položaju. Žal pa je tako, da papež sam ne more prisiliti duhovščine ter episkopata v teh državah, naj zamenja miselnost, ki se naslanja na prakso “business as usual” in predstavlja nekakšno stečajno upraviteljstvo katoliške hierarhije na Zahodu.
Sedanji papež Frančišek ima za seboj precej burno obdobje spopada med progresivci in konservativci. Sprva se je zdelo, da je tudi sam povsem na strani progresivcev (zlasti zaradi okoljskih vprašanj ter vprašanj migracij), vendar je kroge nemških cerkvenih “naprednjakov” postavil na realna tla. Za sedanjim papežem je tudi naporno soočenje z epidemijo covid19 in številne vojne. Zato bo vprašanje njegovega morebitnega odstopa bolj aktualno postalo prihodnje leto, ko bo obeležil deseto obletnico papeževanja. Bržkone pa, če se bo odločil umakniti s papeške službe, to storil tako, da bo izključeno morebitno vplivanje ali prisila njegovih nasprotnikov. Mit o tem, da je bil Benedikt XVI. prisilno umaknjen, je namreč še vedno živ, čeprav je sam zaslužni papež doslej že velikokrat povedal, da se je za umik odločil sam.
C. R.
