Grožnje, zmerjanja, žalitve, pisemske pošiljke z naboji… In seveda že skoraj standardni pozivi najvišjih političnih predstavnikov v državi k bolj strpni komunikaciji. Že skoraj dolgočasno in že kar predvidljivo dogajanje, ko ne veš več, kdo je napadalec in kdo žrtev.
Po podatkih policije je najmanj šest oseb v zadnjih dneh prejelo pisemske pošiljke s priloženim nabojem, nekatere od njih so imele tudi spremni dopis z grožnjami. Med prejemniki je tudi predsednik vlade Janez Janša. Vse pošiljke so bile poslane na domač naslov, čeprav je to načeloma oseben podatek, ki širši javnosti ni poznan. Vendar pa je vse to le vrh ledene gore in zgolj nadgradnja dogajanja, ki traja več let, celo več desetletij. Spomnimo se “spontanih vseslovenskih vstaj” iz leta 2012, raznih vandalskih napadov na cerkve, na spomenike žrtvam revolucije in podobno. Od začetka leta 2020 pa je ost usmerjena zlasti proti sedanji vladi.
Je to lahko razlog za zaskrbljenost? Je. Je to lahko razlog za samopomilovanje, češ zakaj nas ne marajo? Ne!
In od koga se lahko tu učimo prave drže vztrajnosti? Morda se odgovor skriva v zadnji številki Družine, kjer je opisan lik misijonarja, patra Mihe Drevenška. Konec sedemdesetih let je kot mlad misijonar prišel v Zambijo in takoj zavihal rokave. Po več kot petnajstletnem delu je leta 1995 ustanovil radijsko postajo Icengalo in mesečnik z istim imenom – v lokalnem jeziku Icengalo pomeni “ognjišče”, s čimer se je duhovno povezal s slovenskim Radiom Ognjišče. S tem se je začelo najbolj plodno obdobje njegovega misijonskega poslanstva, ki je bilo povezano tudi z mediji. Tako kot nekdaj sv. Maksimilijan Kolbe je tudi sam postavil najmodernejšo tiskarno v Zambiji, v njej so natisnili na milijone izvodov učbenikov in knjig za revne otroke. Prek medijev je, kot je večkrat povedal, “želel spreminjati krivični in izkoriščevalski režim ter prinašati novo miselnost, da bi se revni znali postaviti zase”, piše Družina.
Seveda pa se je pater Miha s tem zameril tudi tedanjim oblastnikom. Plačanci so ga večkrat napadli, zažgali so radijsko postajo, grozili so mu z izgnanstvom in s smrtjo, poroča Družina. »Kadar mi najbolj grozijo in rjovejo proti meni, takrat se najbolje počutim, ker vem, da sem jim stopil na rep. Predstavljam glas preprostega, domačega, zatiranega, lačnega, neukega, bolnega človeka. V njihovem imenu se borim proti tistim, ki lažejo in kradejo,« je dejal v intervjuju: »Eno življenje imam – tudi če me pošljejo iz Zambije, če mi naredijo karkoli – resnico je treba povedati!« In drugič: »Kaj mi pa morejo – vse, kar delam, delam za Boga!«
Pater Miha, znan po svojem zelenem klobučku, je torej v svojem intervjuju sporočil samo to, da je notranje svoboden in da mu niti grožnje, žalitve in nasilje ne morejo do živega. Vsi si ga lahko vzamemo za zgled, še zlasti tisti, ki delujejo v politiki. Hkrati pa je to tudi vabilo, naj se sami ne poslužujejo podobnih dejanj in načina izražanja. Govoriti pa je treba resnico. In delati za dobro vseh.
Dodajamo pa še video intervju s patrom Miho Drevenškom iz leta 2009, nedavno ga je objavil radio Ognjišče:
C. R.
