»Svetel plamen naj gori v tvoji mladi duši, zahvaljuj Gospodu se, ker on ta plamen je!«
Ob 40-letnici delovanja Vere in luči v Sloveniji so mi povsem spontano prišli na misel verzi iz pesmi, ki jo skupaj z vami rad prepevam. Svetel plamen je v vas, drage lučke, v vas dragi prijatelji lučk in v vas starših in sorodnikih. Veliko lepega vedno znova doživim ob vas, še posebej na romanju v Lurd (2023) pa sem živo začutil vaše veselje do življenja. Kakšen žar je v vaših očeh, nikoli ne godrnjate česa nimate, ampak ste hvaležni za vsak trenutek življenja, ki vam ga je Gospod podaril. Prav veselja do življenja in hvaležnosti naj bi se vsi od vas vedno znova učili. Kako zgovorno je prijateljstvo med vami, radi ste skupaj, pa naj bo to na romanju, ali pa po skupnostih v Sloveniji.
Slovenija je v svoji majhnosti izredno bogata s skupinami (38) in je zato lahko lastna provinca. Ob 40-letnici delovanja Vere in luči v Sloveniji bi se rad najprej zahvalil vam lučkam, ki ste s svojo iskrenostjo, neposrednostjo in neomajno vero naši veliki učitelji. Iskrena zahvala staršem, ki so sprejeli lučko, odkrili njene darove in o njih s pogumom in zagnanostjo osveščali družbo in Cerkev. Zahvala prijateljem, preko katerih se lučke vključujejo v družbo in čutijo sprejetost. Prepričan sem, da bo vaše pričevanje obrodilo bogate sadove, tako v življenju lučk, kot tudi v vašem osebnem življenju. Naj vaš zgled pritegne še novih prijateljev lučk, ki se bodo vključili v občestva po Sloveniji in oblikovali čudovite plamene upanja in veselja. Zahvala koordinatorjem, ki so zaupali Svetemu Duhu in prevzeli odgovornost v gibanju, ter duhovnikom, redovnikom in redovnicam za duhovno oskrbo, še posebej br. Juriju Štravsu, narodnemu duhovnemu asistentu duhovne oskrbe lučk. Posebna zahvala velja Kristini in Damijanu Mlinarič , provincialnima voditeljema Vere in luči v Sloveniji, ki z izjemno skrbnostjo, srčnostjo in odgovornostjo povezujeta vse skupnosti v Sloveniji in slovensko Vero in luč vključujeta v mednarodno dogajanje.
Vera in luč temelji na prepričanju, da je vsaka oseba, tudi oseba z motnjo, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk, da prejme zakramente in postane vir milosti in edinosti za Cerkev in svet. Vera in luč je gibanje, ki nas opominja, da je vsak človek dragocen v Božjih očeh, saj je Jezus najbližje ubogim in majhnim. Slovenski lučkarji smo 50-letnico ustanovitve mednarodnega gibanja Vere in luči praznovali septembra 2022 s slovesnostjo v slovenskem Lurdu, Brestanici, v letošnjem letu pa na praznujemo 40. obletnico slovenske Vere in luči. Že 39 let izhaja glasilo Lučka s prispevki in fotografijami o dogajanju v naših skupinah in na rednih mesečnih srečanjih, za kar se posebej zahvaljujem gospe Danici. Zahvaljujemo se založbi Družina, ki je pripravila čudovit zbornik, knjigo, ki jo bomo še leta s hvaležnostjo prebirali
Lučke s svojo iskrenostjo, pristnostjo, spontanostjo in srčnostjo svetijo na poti k dobremu in živi veri, ki prinaša resnično radost. Naj lučkarsko veselje napolnjuje naša srca vsak dan na vsakem koraku.
Kot je Marija z darom pod srcem (Jezusom) hitro vstala in hitela k Elizabeti, tako bodimo tudi misijonarji upanja, veselja do življenja, hvaležnosti
Božje delovanje ne poseduje in te ne blokira, ampak je začetek nekega dogajanja. Njegov dotik ne pomeni, da smo nekaj dobili, sprejeli, zdaj je naše in to varno nekam pospravimo… da ne bi izgubili. Božji dotik avtomatično spremeni resničnost, vse se spremeni. Začne se nekaj novega. Ko zares sprejmemo Besedo, se spremenijo naši cilji in začnemo početi druge stvari, kot smo jih počeli do sedaj.
Vera v nas ne more rasti, če ne odgovorimo na njene vzgibe s konkretnimi dejanji.
Potrebno je začeti delovati v skladu s prejeto Besedo. Znotraj lastne revščine, seveda. A se premikati v skladu s prejetim. Talent, ki je izročen služabniku, ta ne sme zakopati, ampak mora z njim trgovati. Marija je prejela Besedo in takoj gre v akcijo. Vstane, ker je nekaj novega vstalo v njej. To je za nas zelo pomembna točka.
Marijin odgovor je pol zagnanosti, notranje nuje. Bolje bomo razumeli, če si pogledamo kaj bi bilo Nasprotje te Marijine drže. To bi bila zanikrnost, zanemarjenje, delanje stvari z levo roko, prepustiti se lastnemu udobju in ugodju. Vera brez gorečnosti je zelo šibka vera. Ta vesela naglica s katero je zaznamovan Marijin odhod v gore je podoba vedenja osebe, ki je prejela nekaj velikega, čudovitega, lepega.
Nekdo, ki se ga je dotaknil Bog, že živi malce izven zakonov svoje narave, se že dotika večnosti, je že onkraj njega samega. Poznam vaš starše lučk, prijatelje in druge, ki bi morali biti izčrpani, pa niste, poznam ljudi, ki bi se imele pravico pritoževati, a se ne.
Naj bo Marija Pomagaj naša priprošnjica in zgled, da bi vsak dan znova stopali po poti vere in prinašali veselo upanje in luč prav vsem ljudem.
Msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
(O dogodku je poročala tudi spletna Družina.)
SŠK