Doma Zanimivosti Redovne družbe v Sloveniji: večina skupnosti statistično beleži upad članstva

Redovne družbe v Sloveniji: večina skupnosti statistično beleži upad članstva

237
foto: Pixabay

V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje 31 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 743 redovnic in redovnikov. Nekateri pripadajo drugim provincam ali pa slovenske province vključujejo osebe na ozemlju drugih držav.

Osebe
Najštevilčnejši redovni skupnosti sta sestre usmiljenke (HKL) s 77 članicami in don Boskovi salezijanci (SDB) s 77 člani, šolske sestre (ŠSFKK) z 68 članicami, bratje frančiškani (OFM) s 57 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) z 52 članicami. Po članstvu najmanjši skupnosti z dvema članoma sta redovni skupnosti benediktincev (OSB) in klaretincev (CMF).


Več podatkov je na voljo v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2021.


Leta 2010 je bilo v Katoliški cerkvi v Sloveniji 931 redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 743 (649 z večnimi zaobljubami); zabeležili smo 20,19% upad. Analiza obdobja 2005–2020 nam pokaže, da je število redovnic in redovnikov v Sloveniji prešlo z 979 na 743, kar predstavlja 24,11% upad oziroma v povprečju 15,9 osebe na leto. Redovne skupnosti, ki so v tem obdobju doživele največji upad članstva, so sestre svetega Križa (SSK; –60 %), sledijo lazaristi (CM; –52,9 %), frančiškanke brezmadežnega spočetja (FBS; –50 %), sestre križniškega reda (SKR; –50 %), družina Kristusa Odrešenika (DKO; –50 %) ter šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (SŠFKK; –42,3 %). Redovne skupnosti, ki v analiziranem petnajstletnem obdobju beležijo pozitivno rast članstva, so jezuiti (DJ; +5,2 %), skupnost Loyola (SL; +27,2 %) ter klarise (OSC; +40 %).

Člani reda

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
OSB 2 2 2 2 2 2 2   2 2 2
OCist 13 14 14 14 14 14 14 14 13 10 10
OP 3 3 3 3 3 4 4 3 3 3 2
DJ 38 39 36 39 39 36 38 40 38 36 40
OFM 84 82 80 78 75 71 68 69 71 64 57
OFMCap / / / / / / 34 33 33 29 30
OChart 11 9 9 9 9 10 9 9 11 8 8
CMF / / / / / / / 2 2 2 2
KR / / / / / / / 4 4 4 4
CM 48 45 43 42 40 40 38 37 37 37 24
OFMConv 47 47 47 46 47 48 47 45 43 37 37
SDB 85 83 83 76 77 77 79 78 95 77 77
OP – ž / / / / / / /   4 3 3
FBS 28 27 25 23 22 21 20 19 18 18 17
HKL 133 110 102 99 93 94 90 88 86 82 77
FMA 42 41 40 39 38 36 36 38 37 37 37
FMM 12 11 11 11 11 10 10 12 10 3 12
Sveta Gora 9 9 9 8 8 9 8 8 7 7 8
OCD 15 15 15 17 17 18 18 18 17 18 18
OSC 21 21 22 23 23 26 27 28 27 27 28
MS 78 76 72 70 69 54 56 53 50 52 52
MC / / / / / / / 4 4 4 4
SKR 7 7 6 5 5 4 4 4 4 4 4
SSK 22 19 18 17 15 15 15 11 11 10 10
SL 13 14 12 13 13 12 13 14 14 13 14
ND 43 43 41 41 41 39 39 36 36 33 33
ŠSFKK 100 92 93 90 86 79 76 74 72 71 68
DKO 17 16 15 12 12 13 12 11 11 11 10
OSU 54 57 57 58 55 55 53 51 51 49 49
FSO 3 3 3 3 3 3 3   3 3 3
MFD 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Skupaj 931 888 861 841 820 793 816 806 817 757 743
Indeks rasti glede na prejšnje leto (v %) 7 -43 -27 -20 -21 -27 23 -10 11 -60 -14
(0,76) (-4,62) (-3,04) (-2,32) (-2,50) (-3,29) (2,90) (-1,23) (1,36) (-7,34) (-1,85)

V obdobju 2010–2020 je slovenske redovne družine zapustilo 332 članov: 280 jih je umrlo, 52 jih je izstopilo iz reda. Največ izstopov lahko opazimo med letoma 2011 in 2014. Največ umrlih članov reda je bilo pri sestrah usmiljenkah (57), šolskih sestrah (52) ter Marijinih sestrah (18).

V podatkih, ki so jih posredovale redovne skupnosti, smo analizirali tudi gibanje novih članov. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 91 mladih redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 41, kar pomeni 54,95% upad. Leto 2010 predstavlja prelomno točko, saj gibanje redovnega podmladka do tega leta narašča, po njem pa upada. Izjemi sta leti 2015 in 2016, ko lahko zaznamo manjše povečanje glede na trend prejšnjih let.

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Kandidati 7 8 6 6 4 9 8 4 6 2 7
Postulanti 13 7 5 13 11 9 8 8 1 2 3
Novinci 19 18 15 12 13 13 16 12 15 8 3
Ponovinci 46 42 43 35 34 33 32 33 35 27 25
Novi člani 6 9 10 10 10 11 11 5 3 1 3
Skupaj 91 84 79 76 72 75 75 62 60 40 41

Iz pridobljenih podatkov opazimo, da se je število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov v samostanih povečalo s 185 leta 2010 na 293 v letu 2017. Število redovnic in redovnikov, ki so zaposleni v službah za nedoločen čas, se je s 75 leta 2010 znižalo na 31 v letu 2020. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj zniževanje tega števila vpliva na prihodke redovnih skupnosti in niža prihodke samostana.

  2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov skupnosti v rednih službah (zaposlitev za nedoločen čas) 75 75 70 63 62 61 58 55 47 22 31
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov v rednih službah (honorarno) 61 56 58 55 60 53 63 57 48 7 6
Št. zunanjih laiških sodelavcev, ki sodelujejo z redovno skupnostjo (zaposleni ali honorarno) 185 208 211 213 153 227 245 271 293 122 122
Št. umrlih članov red. skupnosti 24 24 29 30 24 25 24 19 23 24 14
Št. izstopov iz reda 6 3 5 8 7 8 3 3 5 0 3

Število redovnikov in redovnic, ki delujejo v tujini ali v misijonih, se je občutno znižalo v obdobju 2010–2020: s 411 na 380, kar predstavlja 7,54% upad. V petnajsteletnem obdobju 2005–2020 je upad na tem področju 16,6%.

Zmanjševanje števila redovnic in redovnikov je evropski pojav, ki je zajel večino držav stare celine. V preglednicah v nadaljevanju predstavljamo primerjavo gibanja števila v sosednjih državah ter v tistih evropskih državah, ki z nami delijo usodo totalitarnega sistema in so družbeno primerljive s Slovenijo: na Češkem, Slovaškem in Poljskem. V letih 2005–2019 se je v Evropi zmanjšalo število moških redovnikov za 18,9 %. Največji upad beležijo na Madžarskem (–24,7 %), sledi Italija (–24,2 %). Pozitiven prirast imajo na Slovaškem (+6,1 %) in na Poljskem (+6,3 %). Ženske redovne skupnosti so utrpele največji upad članstva na Madžarskem, saj se je njihovo število prepolovilo (–51 %), sledijo Češka (–43 %), Nemčija (–42,9 %) in Avstrija (–32,6 %). V Evropi se je število redovnic v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo s 322.995 na 216.846 oziroma za 32,9 %.

Redovniki – primerjalni pregled Evropa[1]
Država 2005 2019 %
Avstrija 1.676 1.407 -16,1
Italija 17.733 13.437 -24,2
Madžarska 498 375 -24,7
Hrvaška 889 764 -14,1
Nemčija 4.267 3.562 -16,5
Češka 612 491 -19,8
Slovaška 602 639 6,1
Poljska 6.378 6.781 6,3
Slovenija 317 273 -13,9
Evropa 59.787 48.459 -18,9
Redovnice – primerjalni pregled Evropa[2]
Država 2005 2019 %
Avstrija 5.041 3.398 -32,6
Italija 101.604 72.121 -29,0
Madžarska 1.262 619 -51,0
Hrvaška 3.689 3.019 -18,2
Nemčija 32.410 18.508 -42,9
Češka 1.780 1.004 -43,6
Slovaška 2.677 1.905 -28,8
Poljska 23.333 18.795 -19,4
Slovenija 633 443 -30,0
Evropa 322.995 216.846 -32,9

Stavbe
Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za svoje bivanje in delovanje. V obdobju 2010–2020 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin znižalo s 115 na 107, povečalo pa se je število vzgojnih ustanov z 12 na 13 ter drugih zavodov, kot so domovi za ostarele s 7 na 8. Redovne skupnosti so vzpostavile celovito mrežo domov za duhovne vaje in druga srečanja, ki na nacionalnem ozemlju ponujajo več kot 1200 ležišč.

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Št. samostanov/redovnih hiš v Sloveniji 115 116 114 115 112 106 105 100 110 109 107
Št. vzgojnih ustanov v Sloveniji (vrtci, šole, glasbene šole …) 12 12 12 12 12 13 13 10 14 13 13
Št. drugih ustanov (domovi za ostarele ipd.) 7 7 8 8 8 8 8 7 7 7 8
Št. domov za duhovne vaje 24 24 24 25 25 25 25 21 25 24 23
Št. ležč v domovih za duhovne vaje (vsa razpoložljiva kapaciteta) 1277 1277 1287 1287 1287 1235 1201 1171 1351 1315 1265
Št. udeležencev duhovnih vaj 13171 12336 12371 12605 13115 17499 17710 17980 2201 2317 2056

V zadnjih petnajstih letih se je število samostanov zmanjšalo s 123 na 107, število vzgojnih zavodov se je povečalo z 9 na 13, število drugih ustanov, kot so domovi za ostarele in podobno, pa s 3 na 8; število domov za duhovne vaje je ostalo nespremenjeno.

Kulturna dediščina

Po dostopnih podatkih imajo slovenski redovi v lasti 78 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, pa tudi muzeje in knjižnice. Iz odgovorov na vprašanja za zbiranje podatkov je razvidno, da imajo štirje redovi osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot je npr. arhivar, knjižničar ali kustos.


[1] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206.
[2] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223.