Sveti Vid je v našem okolju eden najbolj znanih mučencev, čeprav je zgodovinskih podatkov o njem zelo malo. Znano je le, da je živel v tretjem stoletju in da je bil doma iz Sicilije.
Njegov god praznujemo danes, 15. junija. Enako ga 15. junija častijo tudi pravoslavni kristjani, a zaradi zaostanka julijanskega koledarja je “Vidov dan” po našem koledarju 28. junija. V zgodovini jugovzhodne Evrope je bil ta datum večkrat usoden: bitka na Kosovem polju s Turki, začetek prve svetovne vojne in razvpita starojugoslovanska ustava, ki je vodila v diktaturo.
O svetem Vidu izvemo iz spisa »Mučeništvo sv. Vida« (Passio S. Viti), ki je bil napisan okrog leta 600 v rimski pokrajini Lukaniji. Po tem spisu naj bi se Sveti Vid rodil kot sin bogate, poganske družine v današnji Mazara del Vallo, na jugozahodni obali otoka Sicilije. Ko mu je bilo 7 let je moral zaradi svoje vere in pripadnosti Kristusu, skupaj s svojim vzgojiteljem Modestom in hraniteljico Krescencijo, pobegniti v daljno Lukanijo, ker ga je hotel oče Hylas prisiliti, da bi se odpovedal veri. Zbežal je ravno v času velikih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov. Tako je moral Sveti Vid v tujini za svojo vero veliko trpeti. Ujet kot kristjan je s svojima skrbnikoma odveden v Rim. Tu je naredil nekaj čudežev, med drugim je ozdravil cesarjevega sina. Kljub temu je bil s svojima spremljevalcema obsojen na smrt. Po običajnem mučenju so ga vrgli v kotel z vrelim oljem. Iz njega so ga vzeli angeli in ga pospremili v Lukanijo, kjer je mladenič umrl. Po pripovedovanju naj bi se njegovo mučeništvo zgodilo v začetku Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 304 ali 305.
Je zaščitnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, mladine, domačih živali.
Ker je sv. Vidu posvečenih veliko cerkva na Slovenskem – številne od njih so tudi župnijske in to v zelo starih župnijah – je tudi mnogo krajev dobilo po njem ime Šentvid (Št. Vid). Znana je župnija Ljubljana-Šentvid s cerkvijo, ki po arhitekturi spominja na bizantinske cerkve, pa Šentvid pri Lukovici, Grobelnem, Stični, Planini… Ne gre pozabiti tudi na Podnanos (Šembid), kjer je nastala znana ljudska pesem “Pa se sliš od svetga Vida zvon…”, ki jo je za zbor priredil Karol Pahor.
C. R.
