Dr. Janez Jurij Arnež, doktor molekularne biofizike in biokemije, dolgoletni raziskovalec in profesor (bio)kemije na univerzah v ZDA, sedaj kancler koprske škofije:
“Razvoj cepiv proti covidu-19 je bil sorazmerno hiter, ker so bila tovrstna cepiva, tako vektorska kot mRNK, že preizkušena; treba jih je bilo prirediti za nov koronavirus SARS-CoV-2 in preizkusiti njihovo učinkovitost proti temu virusu. Najprej je treba izbrati tarčo. SARS-CoV-2 ima skoraj 30 različnih proteinov, od katerih so za tarčo najbolj primerni štirje strukturalni proteini, med njimi pa je najbolj viden površinski protein-S (angl. spike, slov. ost, igla ali konica). Večina aktualnih cepiv je uperjena proti proteinu-S. V primeru mRNK cepiv so navodila za biosintezo proteina-S kodirana v RNK, ki je potem pakirana v oljnih nanokroglicah, v primeru vektorskih cepiv pa v DNK, ki je pakirana v ohromelem adenovirusu-vektorju (nekužnem prenašalcu). Sprva so bili kandidati za cepiva predklinično testirani v živalskih celičnih kulturah in živalih za učinkovitost, nato pa so šli prek treh faz kliničnega testiranja: v prvi fazi se na majhnem številu prostovoljcev ugotovi varnost in doziranje ter se potrdi učinkovitost; v drugi fazi se poveča število vzorca prostovoljcev, da se obširneje ugotovi varnost in delovanje kandidatnega cepiva v različnih skupinah ljudi; v tretji fazi pa se vzorec poveča na tisoče ljudi, da se ugotovi statistična učinkovitost. Po uspešnem izidu vseh treh faz so šla cepiva najprej v urgentno uporabo s sprotnim dodatnim preverjanjem. Zdaj so večinoma odobrena za redno uporabo.”
Vir: Družina
