Društvo katoliških pedagogov Slovenije v prvem tednu septembra pripravlja Teden vzgoje, ki je letos namenjen duhovni in molitveni pripravi na prihajajoče jubilejno leto. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga in jo preučili, je dejal koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Po besedah koordinatorja letošnjega Tedna vzgoje Matevža Vidmarja so se med pripravo projekta ravnali po misli papeža Frančiška, ki poudarja molitveno in duhovno pripravo na prihajajoče jubilejno leto 2025. “Jubilejno leto se bo začelo že decembra letos, ko bo papež slovesno odprl svetoletna vrata,” je dejal Vidmar.
Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, letošnje geslo Romarji upanja velja za odgovor na lanskoletna vprašanja projekta, ko so opozarjali na stiske in težave, s katerimi se srečujejo učenci ter učitelji v slovenskem vzgojnem izobraževalnem sistemu. Med njih spadajo področja spolne vzgoje in identitete, rasne identitete ter nedotakljivosti človeškega življenja.
V izjavi za STA je Vidmar poudaril, da je vodilo Romarji upanja namenjeno vsem pedagogom. “Vemo, da se vzgojno-izobraževalni sistem sooča s težkimi vprašanji, kot sta avtonomija pedagoga ter pomanjkanje strokovnega kadra, in da je marsikateri učitelj preobremenjen. S to mislijo v prostor prinašamo veselje in vedrino namesto obupa,” je dejal.
Duhovni asistent društva Silvo Šinkovec je povedal, da bodo v Tednu vzgoje molili za otroke, šolarje, družine ter vzgojitelje na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja. Po njegovih besedah bo v prihajajočem svetem letu veliko priložnosti, da se pomnožita milost ter tolažba in obnovi upanje za posameznike in človeštvo, ki “se pogreza v temo nevere, obupa, zlorab, krivic in agresije”.
Ljubljanski pomožni škof in predsednik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci Anton Jamnik je izpostavil tri razsežnosti: biti, ljubiti in častiti. Pri prvi posameznike poziva k razvijanju svojih talentov in uresničevanju svojega poslanstva, pri drugi pa ugotavlja, da se posameznik v današnjem času digitalnega sveta vedno bolj zapira.
Ob tretji točki opozarja, da človek ni samo predmet nevroznanstvene raziskave, kognitivne psihologije ali empiričnih posegov v človeka. Po njegovih besedah bi moral vzgojno-izobraževalni sistem učencem predstaviti temeljne stvari o religijah in etiki. Kot je še povedal, ob nepoznavanju drugih religij, kot so islam, judovstvo, hinduizem, budizem in konfucionizem, nastanejo predsodki, nasprotovanja, strahovi, izključevanja in napetosti.
Vidmar je za STA je povedal, da je gonilo njihovega društva pedagogom pomagati pri duhovni rasti. Z večino projektov poskušajo učitelje opolnomočiti, da v razred vstopijo pomirjeni in sproščeni.
STA
