Karel Drofenik je med katoličani na Štajerskem tako rekoč legenda, saj je kar pol stoletja deloval kot dušni pastir na Polskavi ter Pragerskem, kjer je bila zgrajena tudi cerkev Marijinega srca. Velikokrat je duhovno spremljal romarje v Medžugorje.
Rodil se je 10. septembra 1934 v župniji Sv. Križ v Rogaški Slatini. Komaj petnajst let star je izgubil mamo, dve leti zatem še očeta. Kljub temu mu je s podporo sorodnikov in domačega župnika uspelo končati prvi razred nižje gimnazije v Rogaški Slatini, drugi in tretji pa v Šmarju pri Jelšah, kjer je leta 1950 opravil tudi malo maturo. V domači župniji je veliko ministriral, krstna botra pa je molila zanj, da bi postal duhovnik. To si je želela tudi njegova pokojna mati, ki je umirala za rakom in darovala svoje trpljenje za sina, saj so oficirji prepričevali šolarje, naj se vpišejo na vojaško šolo. Po mali maturi se je že skoraj vpisal v oficirsko šolo v Kragujevcu, vendar si je zadnji hip premislil in se vpisal na celjsko gimnazijo. Po uspešno opravljeni “pravi” maturi v Celju leta 1955 se je vpisal v bogoslovje. Dne 29. junija 1961 je bil v Mariboru posvečen v duhovnika tedanje mariborske škofije.
Kot je pripovedoval v pogovoru za Družino, so ga v bogoslovju udbovci večkrat zasliševali in prepričevali, naj vstopi v Ciril-Metodovo društvo, ker je bil tudi njegov tedanji domači župnik član. Ker je odklonil, je zašel tudi v spor z njim. Tudi kasneje, ko je bil že duhovnik, so udbovci pričakovali, da bo postal njihov ovaduh. Ni klonil. Ozna ga je hotela zlomiti tudi s hospitalizacijo v vojniški psihiatriji, vendar je udbovcem povedal, da želi služiti Bogu in Cerkvi. Od takrat ga niso več nadlegovali.
Po različnih kaplanskih službah (Selnica ob Dravi, Pišece,…) je leta 1969 sprva računal, da bo postal župnik v Slovenskih goricah, a ga je škof primoral, da je postal župnik na Spodnji Polskavi, kjer je takoj začel duhovno in gmotno obnovo župnije. Takratno stanje v kraju najlepše opiše njegova izjava: “Ko sem prišel na Spodnjo Polskavo in sem šel po cesti, sem bil lahko vesel, če mi je sploh kdo odzdravil. Cerkev je razpadala, tudi župnišče.” Takoj se je lotil obnove močno poškodovane cerkve in župnijskih poslopij ter jo ob pomoči vernikov in krajanov tudi uspešno izpeljal. Prav tako je nekdanjo manjšo zgradbo na Pragerskem spremenil v podružnično cerkev, posvečena je bila Svetemu Križu, po zgledu svoje domače župnije. Julija 2002 pa so blagoslovili temeljni kamen za izgradnjo nove cerkve na Pragerskem, za katero je izdelal načrte profesor dr. Jože Marinko, križev pot s petnajstimi postajami pa je v olju naslikal akademski slikar Lojze Čemažar. Kot cerkev Marijinega brezmadežnega srca so jo posvetili že 21. septembra 2003.
Več TUKAJ.
Dne 5. julija 2011 je mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek daroval v kapeli mariborskega bogoslovja sv. mašo s sedmimi duhovniki jubilanti, med katerimi je bil tudi zlatomašnik Karel Drofenik. Pridružil se jim je tudi upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger.
Krajani Spodnje Polskave so mu ob njegovi 80-letnici 12. septembra 2014 v bistriškem gradu pripravili svečan sprejem. Leta 2019 se je upokojil in naselil v Domu sv. Jožefa v Celju.
Že kmalu po letih 1981, ko so se v Medžugorju začela Marijina prikazovanja, je bil med duhovniki, ki so večkrat poromali tja in duhovno spremljali romarje.
Na pragu meseca oktobra, ki je posvečen rožnemu vencu, je gospod Karel dopolnil svoje zemeljsko potovanje. Naj prosi za vse nas, predvsem za sklepni del sinode, ki se začenja v kratkem. Počivajte v miru, gospod župnik.
Uredništvo
Vir: biografski-sb.com, Družina
Oddaja, v kateri je gostoval Karel Drofenik:
