Dragi bratje in sestre v Kristusu! Praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Jezus je svoje učence že pri zadnji večerji povabil, da jih bo po vstajenju pričakal na gori v Galileji. Tam se jim bodo odprle oči, da bodo lahko videli dlje in spoznali pomen dogodkov, ki so se zgodili v Jeruzalemu.
Gora je bila že v Stari zavezi kraj, kjer se Bog razodene Mojzesu in mu izroči deset besed, da bi lahko človeštvo živelo v zavezi miru s Stvarnikom in med seboj. Na gori in ob njej so se preroki in ljudstvo učili prepoznavati njegovo moč in lepoto, ki jih presega, a vendar privlači, ker v njej slutijo tudi svoj lastni izvor in cilj. Tri od svojih učencev je Jezus pred trpljenjem popeljal na goro, kjer jih je pokril oblak in so v njem zaslišali glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, ki sem ga vesel. Njega poslušajte«. Prepoznali so Boga kot Očeta, ki mu je mar za vsakega od njih.
Pot na goro in spust z nje je podoba človeškega življenja. Pomaga nam razumeti velikonočno skrivnost. Bog ne odpravlja trpljenja in smrti, obsije pa z lučjo ti dve skrivnosti človeškega bivanja. Ta luč je njegov klic in obljuba, da bo z nami vse dni do konca sveta. Vendar ne v obliki sile in moči, pred katero bi moral človek trepetati, ampak v podobi bližine in lepote, v kateri se človek počuti ljubljen in varen. Z vstopom Božjega Sina v človeško smrt, sta tudi smrt in trpljenje postala del poti iz starega v novo, iz človeškega v Božje. Po tej poti ne hodimo sami, ampak v tesni navezi z Njim, ki pozna pot in gleda cilj.
Dragi bratje in sestre, to vero v moč in lepoto Božjega življenja želimo škofje deliti z vsemi prebivalci naše domovine ter z vsemi rojaki v zamejstvu in po svetu. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne ter vse, ki ste daleč. Kristus je vstal in živi za vse. Aleluja!
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž
Celjski škof
Velikonočna poslanica nadškofa Alojzija Cvikla
»Videl je in veroval« (Jn 20,8)
Potem, ko je Marija Magdalena sporočila učencem, da je Jezusov grob prazen, je apostol Janez skupaj s Petrom tekel h grobu, za Petrom vstopil vanj ter »videl in veroval« (Jn 20,8)
Kaj je videl in kaj veroval?
Videl je prazen grob, na tleh povoje, prtič pa posebej položen. Veroval je, da so to znamenja Jezusove zmage nad smrtjo. Veroval je, da se izpolnjujejo pisma. Veroval je, da se večna Beseda, edinorojeni Božji Sin, ki se je učlovečil in naselil med nami, vrača v Očetovo slavo.
Šele sedaj je spoznal, da se uresničuje Jezusova večkrat ponovljena napoved, da bo vstal od mrtvih.
Gospodovo vstajenje od mrtvih nam ne govori samo o Očetovem daru Sinu, ampak nam govori tudi, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt nimajo zadnje besede v našem življenju.
Vsakoletno praznovanje velikonočne skrivnosti nam želi poglobiti našo vero, da »Sin človekov mora biti izročen v roke grešnikov, biti mora križan in tretji dan vstati« (Lk 24,7).
Aleluja je klic veselja, ki ga kristjani iz vsega srca zapojemo, kajti Gospod, ki je na križu daroval svoje življenje, je na velikonočno jutro premagal smrt in se začel prikazovati svojim učencem.
Dragi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi in vsi verniki naše nadškofije, želim vam duhovno doživete velikonočne praznike. Naj za vsakega od nas pomenijo poglobitev vere in zaupanja, da je Kalvarija le postaja na poti do vstajenja, saj je »naše življenje s Kristusom skrito v Bogu« (Kol 3,3).
Vsakdo je povabljen, da se kot apostol Janez v teh velikonočnih praznikih ustavi ob Jezusovem praznem grobu, vstopi vanj »vidi in veruje«.
Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit
Velikonočna poslanica škofa Andreja Sajeta
Dragi bratje in sestre!
Kot vsako leto spet obhajamo velikonočne praznike. Vsebina praznovanja je ista, živimo pa v novih, spremenjenih razmerah, zato je vsaka velika noč doživeta na novo. Gospodovo vstajenje je temelj naše vere na katerem temelji krščansko upanje. To je, da bomo po smrti tudi mi prestopili v novo obliko življenja v Bogu.
Vsakokratno praznovanje velike noči je priložnost, da po zgledu učencev na poti v Emavs tudi mi prepoznavamo na kakšen način nas Gospod spremlja letos in kaj je njegovo sporočilo za nas. Poglobimo vero vanj, ki je vstal in živi. Izkoristimo te dni za udeležbo pri velikonočnih obredih, za srečanje v domačih družinah ter za obisk sorodnikov in prijateljev.
Gospod življenja je bil mrtev, a je oživel in smrt premagal. Ta resničnost zaznamuje življenja vseh, ki sprejmejo Njegovo oznanilo in verujejo vanj. V veri smo tudi povabljeni k sodelovanju pri udejanjenju Božjega načrta za odrešenja sveta, s tem, da se na osnovi Svetega pisma trudimo za pravičnost in resnico, da smo usmiljeni, da odpuščamo in ljubimo drug drugega.
Vsem, tudi sestrskim krščanskim Cerkvam, evangeličanom in pravoslavnim, želim blagoslovljeno veliko noč! Še posebej se spominjam bolnih, ostarelih ter nemočnih.
Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja.
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof
Velikonočna poslanica nadškofa Stanislava Zoreta
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Tako te je prosil križani na tvoji desni.
In ti si se ga spomnil: »Še danes boš z menoj v raju!«
Jezus, danes ti to prošnjo izrekam jaz. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki nimajo časa, da bi ti jo izrekli, ker jih smrt doleti sredi koraka. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki te morda niti ne poznajo, ne vedo zate in za tvojo veliko noč. Izrekam jo tudi v imenu tistih, ki se jezijo nate, te morda celo preklinjajo in govorijo, da vsega tega gorja ne bi smelo biti, če bi Bog v resnici bil in če bi bil ljubezen.
Jezus, spomni se vojakov, ki so jih pognali na bojišče in umirajo zaradi pohlepa vladajočih. Jezus, spomni se vseh njihovim mam, ki iz bolečine šepetajo svoje molitve in ne vedo, ali naj molijo za srečno vrnitev ali za večni pokoj svojih sinov.
Jezus, spomni se vseh žena in deklet, ki so se veselile ljubezni in načrtovale prihodnost. Ozri se v čez noč postarane obraze. Poglej njihove solze, ki jih jočejo nad izgubljeno mladostjo in nad prihodnostjo brez obetov.
Jezus, spomni se otrok. Predvsem se spomni otrok. V sanjah objemajo očete. V sanjah se igrajo okoli domače hiše. V sanjah se smejijo z vrstniki. V sanjah so srečni. Potem pa jim sanje pretrga spoznanje, da so begunci, skupaj s tolikimi drugimi. In izginejo objemi in igra in smeh in sreča. Jezus, spomni se jih.
Jezus, spomni se tudi vseh tistih, ki jim je otrdelo srce in se spremenilo v grob, v katerega so pokopali ljubezen, sočutje in človečnost.
Jezus, spomni se vsega človeštva.
In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen tvojega pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji, nikogar, ki trpi in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu ostajalo živo upanje na veliko noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje, da bomo s teboj v raju.
Jezus, podari nam veliko noč, da bomo tudi mi mogli svetu prinašati veliko noč!
Ob letošnjem praznovanju velike noči to iskreno želim vsem!
Msgr. Stanislav Zore OFM
nadškof
