Salezijanci so sporočili, da je k nebeškemu Očetu na praznik sv. Jožefa odšel duhovnik Ivo Miklavc, član salezijanske redovne družine. S svojim dušnopastirskim delovanjem je gospod Ivo, po rodu s Štajerske, zaznamoval Slovensko Istro in Slovence iz tržaške škofije.
Rodil se je 27. oktobra 1938 v Lovrencu na Pohorju, na Štajerskem kot eden od petih otrok očeta, ki je bil kamnosek. Po osnovni šoli doma je odšel v noviciat v salezijansko semenišče na Reko, kjer pa so semenišče nato zaprli, zato je šolanje nadaljeval v Zadru. Po maturi je nadaljeval študij teologije v Ljubljani, leta 1967 pa je bil posvečen v duhovnika. Že istega leta jeseni je bil poslan za župnika na obalo, v Ankaran, kjer je dve leti prej nastala nova župnija sv. Brigite v Hrvatinih (kasneje pa župnija Ankaran). Tam je ostal celih 34 let in postavil temelje novi obalni župniji, ki je nato dobila novo cerkev z župniščem. Potrkal je na mnoga vrata, da je lahko dosegel cilj.
Leta 1970 je komisija za verska vprašanja pristala na gradnjo nove cerkve, seveda iz turističnih razlogov. Potrebno je bilo pridobiti finančna sredstva in tudi prepričati najrazličnejše ljudi o potrebi take gradnje, kar je bilo v tedanji Jugoslaviji vse prej kot enostavna zadeva. Prav na današnji dan leta 1983 so blagoslovili temeljni kamen, maja istega leta je cerkev že dobila streho. Julija 1984 je bila izdana odločba o tehničnem prevzemu, novembra istega leta pa je nova cerkvena stavba že pridobila uporabno dovoljenje. Po dvajsetih mesecih trdega dela, ogromnega časa in energij je bila cerkev v Ankaranu posvečena sv. Miklavžu (sv. Nikolaju) 2. decembra 1984.
V vsem tem času je duhovnik Ivo ves čas ostal zvest svojemu dušnopastirskemu delovanju, še zlasti med mladimi. Čeprav so bili katoliški skavti v času prejšnjega režima prepovedani, je poznal in cenil zapuščino njihovega ustanovitelja, še posebej, da mora biti vsak skavt zvesti Bogu in domovini. Zdelo se mu je pomembno, da bi imela mladina priložnost, da bi se organizirano vzgajala v skavtskem duhu. Tako je stopil v stik s člani Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so na tržaškem jurjevanju v popolni tajnosti obljubili prvi roverji in popotnice v Sloveniji. Tako so v župniji Ankaran so nastajali zametki skavtske organizacije, ki se je po osamosvojitvi Slovenije lahko končno spet uradno ustanovila. Miklavčeva skrb pa so bili tudi posamezniki, bodisi mladina kot starejši župljani, nikomur ni nikoli odrekel priložnosti za spoved ali sproščenega pogovora o duhovnih stvareh.
Potem ko je bila cerkev v Ankaranu zgrajena, okolica urejena in je v župniji delovalo veliko število različnih skupin, je sprejel nove zadolžitve v zamejstvu – v Trebčah pri Trstu. Tudi tam se je lotil dela v cerkvi in župnišču, zaradi svojega značaja se je priljubil tudi pri župljanih. Vključen v salezijansko skupnost na Opčinah pri Trstu. Leta 2017 je praznoval svojo zlato mašo.
Pogrebna slovesnost in slovo od pokojnega duhovnika bo v sredo, 23. marca, ob 15h na Trsteniku na Gorenjskem.
C. R.
