Ob posvetitvi v škofa novomeške škofije se zahvaljujem papežu Frančišku za izkazano zaupanje, da me je imenoval za to službo.
V sozvočju z njegovim naročilom v listini o imenovanju za škofa si bom prizadeval vernike voditi k zreli veri in občestvu s Kristusom, da bi tako preko razsvetljenja Svetega Duha mogli v Gospodu prepoznati svojega ljubljenega. Sveti oče v buli Novo mesto povezuje z novim Jeruzalemom (Raz 21, 2), ki prihaja iz nebes od Boga (Gal 4,26; Heb 12,22). Je kot bivališče, ki ga je pripravil za izvoljene, ki ne mine. Je družba odrešenih, ki jih je odrešil Kristus, posvetil pa Sveti Duh in jih naredil vredne popolnega občestva z Bogom. Prosim Svetega Duha, da bi po njem v sedanjih razmerah vedno globlje živeli to novo stvarnost (Rim 8,4). Gospod naj nas napolni s svojimi darovi in milostmi, vero, ljubeznijo, veseljem in upanjem.
Iskreno se zahvaljujem glavnemu posvečevalcu upokojenemu novomeškemu škofu msgr. Andreju Glavanu ter soposvečevalcema apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji msgr. dr. Jeanu-Marieju Spiechu za izbrane besede in spodbude ter krško- celovškemu škofu msgr. dr. Jožefu Marketzu, s katerim me veže posebna vez, ker sem v Selah in na Bajdišah na Avstrijskem Koroškem do letošnjega poletja sedem let opravljal službo duhovnega pomočnika. Hvala vsem drugim škofom in duhovnikom, še posebej sem vesel vseh vas, ki ste prišli s Hrvaške, iz Srbije, Italije, Avstrije, Nemčije in Poljske. Hvala vsem redovnicam in redovnikom, vernim laikom in še posebej bolnim in preizkušenim za vaše molitve in podporo.
Zelo sem hvaležen svojim pokojnim staršem mami Frančiški in očetu Dragu za posredovanje življenja. Hvala mojim domačim, sorodnikom, duhovnikom in vzgojiteljem ter prijateljem. Hvala šolam, vzgojnim in znanstvenim ustanovam doma in v tujini, kjer sem se izobraževal in duhovno oblikoval. Prehojeno pot in vas vse, ki ste hodili z menoj, razumem kot blagoslov, milost in dar, svoje življenje pa dojemam kot poslanstvo za služenje drugim. Škofovsko službo sprejemam z zavedanjem velike odgovornosti za oznanjevanje evangelija, za posvečevalno in vodstveno službo, kjer je za opravljanje poslanstva potrebno medsebojno sodelovanje s škofovskim zborom, duhovniki ter vernimi laiki.
Na področju novomeške škofije posebej pozdravljam grkokatoličane, hrvaško katoliško skupnost in sestrske krščanske Cerkve, med njimi pravoslavne, evangelijsko Cerkev Jezusa Kristusa in Evangelijsko krščansko Cerkev ter islamsko skupnost in ostale verske skupnosti.
Pozdravljam tudi Kočevarje in Rome. Vesel sem, da so med nami predstavniki družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
V prizadevanju za skupno dobro si z vsemi želim tvornega dialoga, da bi s skupnimi močmi ustvarjali družbo miru, pravičnosti in spoštovanja dostojanstva sleherne človeške osebe. Prosim Vas za pomoč in sodelovanje. Hvala Televiziji Slovenija, Radiu Ognjišče in televiziji Exodus za prenos škofovskega posvečenja in vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sooblikovali današnjo slovesnost.
Trdno se zavedam, da je najmočnejša vez, ki osmišlja naše življenje in nas povezuje med seboj, vera v Jezusa Kristusa, od mrtvih vstalega Gospoda, ki živi med nami. Z besedami iz pisma Hebrejcem vas zato vabim, da »se držimo veroizpovedi, ker imamo vzvišenega vélikega duhovnika Jezusa, Božjega Sina, ki je šel skozi nebesa. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preskušan v vsem, razen v grehu. Bližajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala« (Heb 4, 14-16).
Hvala vsem in mir z vami!
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof
