foto: Pixabay

Lani januarja se je zbrala skupina kristjanov, ki si prizadevajo za ohranitev vsakega spočetega življenja, in se poimenovala Koordinacija za Pohod za življenje. Eden od konkretnih predlogov na začetku dela te skupine je bil tudi predlog za to, da Slovenci zmolimo sedemsto tisoč Zdravih Marij na leto kot zadoščevanje za sedemsto tisoč pred rojstvom umorjenih otrok, kolikor jih je moralo umreti od 19. januarja 1952, ko je bil splav uzakonjen, pa do zdaj, piše Peter Zidar na Časnik.si.

Nepričakovana nosečnost lahko povzroči stisko, vendar splav ni rešitev

Splav so pri nas uzakonili s pojasnilom, da se tako ne bodo izvajali mazaški splavi, ki so neredko zahtevali kar obe žrtvi: otroka in mater. Takrat je zakonodajalec morda želel vrata komaj opazno pripreti za najbolj brezupne primere, pa jih je že najmanjša sapa človeške nerazsodnosti odprla na stežaj, vihar brezčutnega egoizma pa vrgel s tečajev. Vemo, do kakšnih številk smo prišli s splavi do zdaj, kako splav postaja lahkoten nadomestek za pretehtano kontracepcijo.

Čeprav je večina nosečnosti povezana z veselim pričakovanjem, so tudi nosečnice, ki doživljajo stisko. Ampak če tehtamo na eni strani morebitne takšne ali drugačne nezdravstvene težave med devetmesečno nosečnostjo, na drugi strani pa odločitev o življenju nošenčka ali njegovem končanju, sem docela na strani življenja. Tehtam morda res trdih devet mesecev nosečnice na eni strani in na drugi celo človeško življenje. Če ga mati ob rojstvu ne vzljubi, ga lahko da v posvojitev. Eno vzeto življenje zlomi mnogo src.

Več si lahko preberete TUKAJ.

C. R.