Za Alfonza Grojzdka ste morda že slišali. Že kar nekaj let deluje v župniji Krško kot župnik, prebiva sicer v župnišču v Leskovcu, svojo življenjsko zgodbo pa je gospod Fonzi, kot ga kličejo, predstavil v knjigi “Biserni spomini”, ki je pred dvema letoma izšla pri založbi Novi svet. In ravno danes Fonzi praznuje 90 let!
Alfonz Grojzdek se je rodil 11. oktobra 1933 kot prvi otrok kasneje številne družine v Župeči vasi v župniji Cerklje ob Krki, kar pomeni, da je tudi rojak pokojnega ljubljanskega pomožnega škofa Stanislava Leniča. Za njim se je rodilo še sedem otrok. Čas druge svetovne vojne je preživel v izgnanstvu v Nemčiji, kjer se je za las izognil gotovi smrti, leta 1945 se je družina vrnila domov.
Kmalu zatem je odšel v malo semenišče v Ljubljano, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Vendar samo eno leto, saj je komunistična oblast malo semenišče razpustila, tako da je v nadaljevanju obiskoval gimnazijo v Brežicah. Po služenju vojaškega roka v Sarajevu se je vpisal v ljubljansko semenišče. Leta 1960 je bil posvečen v duhovnika in pel novo mašo v domačih Cerkljah. Njegov novomašni pridigar je bil rojak Stanko Lenič, ki je bil tedaj župnik v Sodražici in tudi njegov mentor, saj je novomašnik Fonzi prvi dekret dobil kot kaplan v Sodražici. Vendar samo za dva meseca, saj je bil imenovan nato za duhovnega pomočnika v Ribnici. Naslednje leto pa je dobil dekret za kaplana v Zagorju pri župniku Antonu Smerkolju. Že leta 1964 je postal župnik v Sodražici, kjer je nasledil rojaka Leniča in se tudi seznanil s primerom mistikinje Magdalene Gornik. Tri leta kasneje pa je spet sledil povratek v Zagorje, kjer je bil nekdaj kaplan in po novem župnik. Tako kot je Lenič odšel v Ljubljano za generalnega vikarja, je v stolno župnijo v Ljubljani odšel tudi Tone Smrkolj. Po desetih letih, tj. leta 1977, je odšel v Škofjo Loko, kjer je ostal župnik do leta 1994.
Po dveh letih bivanja v župniji Šmartin pri Kranju, kjer je bil duhovni pomočnik, je leta 1996 odšel v župnijo Križe pri Tržiču. Enajst let kasneje, že po nastanku novih škofij, je izrazil željo po vrnitvi “domov”, to je v novomeško škofijo. Sprejel je v upravo župnijo Krško, kjer se je upokojil župnik Ivan Lovše, nihče pa ni imel želje priti v to župnijo. In je kot zvest prijatelj gibanja Marijino delo začel na novo, čeprav je imel že več kot 70 let. Naselil se je – sprva je mislil, da bo to le začasno – v župnišču v bližnjem Leskovcu, pri tedanjem župniku Ludviku Žagarju, ki je od letos v župniji Velika Dolina. Medtem je novi pastir župnije postal Matej Gnidovec. Župnija Krško tako ni daleč od Fonzijeve domače župnije Cerklje ob Krki.
Prelat Alfonz Grojzdek je v vseh župnijah, kjer je doslej deloval, pustil neizbrisni pečat. Njegova vztrajnost kljub veliki teži let je neverjetna. Ni samo obnavljal cerkvenih zgradb, pač pa je gradil živo Cerkev. In to v precej liberalnem okolju, od koder je bilo doma veliko zgodovinsko znanih protestantov, kot sta denimo prevajalec Svetega pisma Jurij Dalmatin in jezikoslovec Adam Bohorič. Tu je namreč veliko priseljencev, pripadnikov drugih ver, neverujočih… Župnik Fonzi ni izgubil poguma, šel je ljudem naproti, se srečeval z njimi, gradil občestvo. Leta 2020 je praznoval biseromašni jubilej. “Božje kraljestvo zares trpi silo in le kristjani z močno in neustrašno vero in dejavno ljubeznijo ga rešujejo,” je zapisal v avtobiografski knjigi Biserni spomini.
Obilo blagoslova, gospod Fonzi, in hvala Bogu za vaših 90 let!
C. R.
