Redovna skupnost Loyola, ki je nastala v Sloveniji, bo razpuščena, je sporočila ljubljanska nadškofija.
Sestram Skupnosti Loyola so včeraj v Ljubljani predstavili odlok Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Zaradi resnih težav, ki zadevajo izvrševanje avtoritete in načina skupnega življenja, je dikasterij izdal odlok o razpustitvi Skupnosti Loyola, so sporočili iz Nadškofije Ljubljana.
Sporočilo nadškofije Ljubljana objavljamo v celoti:
Včeraj, 14. decembra 2023, so v Ljubljano prišli p. Amedeo Cencini FCC kot papeški delegat ter njegova sodelavca s. Marisa Adami SFF in p. Viktor Papež OFM. Sestram Skupnosti Loyola, ki so prišle na nadškofijo, in tistim, ki so bile povezane preko spleta, so predstavili odlok Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Ob 25-letnici potrditve konstitucij Skupnosti Loyola je leta 2019 ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM želel opraviti vizitacijo v Skupnosti Loyola. Ob zaključku vizitacije februarja 2020 je z rezultati seznanil pristojni rimski dikasterij.
Dikasterij je glede na to, da je imela Skupnost Loyola svojo generalno hišo v Rimu, zadevo predal rimski škofiji. Imenovan je bil komisar, ki je po večkratnih pogovorih z vsemi sestrami napisal sklepno poročilo, ki je bilo septembra 2022 preko Apostolske nunciature poslano na dikasterij. Ta je 20. oktobra 2023 zaradi resnih težav, ki zadevajo izvrševanje avtoritete in načina skupnega življenja, izdal odlok o razpustitvi Skupnosti Loyola.
Dikasterij je določil, da se mora odlok izvršiti v enem letu.
Povabljeni smo k molitvi za sestre in vse, ki so povezani s skupnostjo.
Sestre so prve zaobljube razpoložljivosti Pastirju izrekle 1. januarja 1991 pred nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, kasneje pa pred njegovimi nasledniki, saj so kot redovna skupnost skupnost škofijskega prava ljubljanske nadškofije. Njihov predstojnik je torej aktualni ljubljanski nadškof in metropolit.
Leta 1994 je Vatikan potrdil konstitucije Skupnosti Loyola, ki določajo poslanstvo in način življenja Skupnosti. V njih je zapisano, da želijo sestre skupaj z ljudmi “romati skozi veselje in stiske, zaupajoč, da bo Očetova velika naklonjenost in dobrota dvignila v vstajenje vsakega človeka in vse ljudi,” je navedeno na spletni strani Škofije Novo mesto. Matična hiša Skupnosti Loyola je v Apneniku (župnija Šentjernej), generalna pa v Rimu. Sestre prihajajo iz petih narodnosti.
Ena od najbolj prepoznavnih sester iz skupnosti je dr. Alenka Arko, ugledna profesorica teologije, ki je tudi članica Mednarodne teološke komisije. V medijih se večkrat pojavlja tudi s. Mirjam Cvelbar, ginekologinja z ugovorom vesti in gonilna sila vsakoletnega Tedna za življenje.
Kot so sporočili z Nadškofije Ljubljana, je do razpustitve privedlo sosledje dogodkov, ki so bili povezani z odkritjem zlorab s strani Marka Ivana Rupnika.
Ob 25-letnici potrditve konstitucij Skupnosti Loyola je leta 2019 ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM opravil vizitacijo v Skupnosti Loyola. Ob zaključku vizitacije februarja 2020 je z rezultati seznanil pristojni rimski dikasterij. Ker so ugotovili, da v Skupnosti Loyola ni vse zgledno in ker je imela Skupnost Loyola svojo generalno hišo v Rimu, je Dikasterij zadevo predal rimski škofiji. Imenovan je bil komisar, in sicer so oktobra 2020 za izrednega vizitatorja imenovali jezuita p. Daniela Libanorija.
Težave v Skupnosti Loyola
Februarja letos je p. Libanori za francoski medij La Croix International povedal: »Na prvi pogled je šlo za resen medgeneracijski spor, ki je zahteval reformo statuta skupnosti. Med svojimi srečanji s temi 45 redovnicami pa so se v individualnih razgovorih začela pojavljati pričevanja o dejanjih patra Rupnika pred letom 1993, najprej v prikritih namigih, kasneje pa v jasnih pripovedih. To je bil resničen razlog za njihov razkol: nekatere so zapustile skupnost, druge so še naprej trpele, saj nikoli niso mogle računati na strokovno pomoč, ki bi jim pomagala premagati travmo.«
Na podlagi pričevanj, ki jih je slišal od sester Skupnosti Loyola, se je srečal z dvema medsebojno povezanima težavama: notranji razkol v skupnosti in breme, ki so ga dolgo nosile številne redovnice: »Sestre, ki so se pridružile skupnosti po letu 1993, niso vedele za to, kar se je zgodilo, vendar so živele zaprto, kot da bi se branile pred vsakimi motnjami.« Dejal je, da mu je soočenje z dejstvi, čeprav so boleča, pomagalo, da jim je omogočil videti njihovo zgodbo v luči resnice.
Decembra lani so v javnost prišle obtožbe nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola, da naj bi jih Rupnik v letih 1992–1993 psihično in fizično zlorabil. Med preiskavo primera je bilo poudarjeno, da v zadevi niso bile vpletene mladoletne osebe, Dikasterij za nauk vere pa je po preiskavi sklenil, da so obtožbe zoper p. Rupnika že zastarale, zato so primer v lanskem oktobru zaprli.
Obtožbe zoper Marka Ivana Rupnika kljub vsemu niso potihnile, pač pa so se pojavljale vedno nove. Nekatere njegove žrtve iz Skupnosti Loyola so se izpostavile tudi poimensko in konkretno spregovorile o zlorabah, ki so jih doživele.
Pred kratkim, 27. novembra, je vatikanski tiskovni urad sporočil, da je papež odpravil zastaranje Rupnikovega primera in odredil novo preiskavo, za katero je pooblastil vatikanski Dikasterij za nauk vere. »Papež je trdno prepričan: če se mora Cerkev iz sinode česa naučiti, je to, da je treba pozorno in sočutno prisluhniti tistim, ki trpijo, predvsem tistim, ki se počutijo odrinjene na rob Cerkve,« so zapisali v sporočilu.
P. Libanori je po večkratnih pogovorih z vsemi sestrami napisal sklepno poročilo, ki ga je predal predstojniku Skupnosti Loyola nadškofu Stanislavu Zoretu. Ta ga je septembra 2022 preko Apostolske nunciature poslal na Dikasterij za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.
Leto dni kasneje, 20. oktobra 2023, je pristojni Dikasterij zaradi resnih težav, ki zadevajo izvrševanje avtoritete in načina skupnega življenja, izdal odlok o razpustitvi Skupnosti Loyola. Dikasterij je določil, da se mora odlok izvršiti v enem letu.
Iz disciplinskega odloka, ki ga je delno objavil portugalski medij 7 Margens, lahko razberemo, da je p. Libanori disciplinsko kaznoval tudi ustanoviteljico skupnosti s. Ivanko Hosta, ki živi na Portugalskem. Zaradi njenega vedenja v Skupnosti Loyola ji je junija letos izdal uradni opomin zaradi njenega stila vodenja, ki “škoduje dostojanstvu in pravicam vsake izmed redovnic, ki je del skupnosti”.
P. Libanori se je po informacijah medija 7 Margens umaknil s primera Skupnosti Loyola, saj je zaključil svoje raziskovanje. Zadevo sta prevzela p. Amadeo Cencini, profesor psihologije na papeški univerzi Gregoriana, in redovnica s. Marisa Adami iz skupnosti Sester svete družine.
Cencini že ima izkušnje z vodenjem redovnih skupnosti, ki se morajo razpustiti, saj je vodil primer skupnosti Bose, iz katere se je moral umakniti njen ustanovitelj Enzo Bianchi. Skupaj s s. Mariso Adami pa sta leta 2021 opravila kanonično vizitacijo skupnosti Regina Pacis v Veroni, ki ji je prav tako sledila razpustitev, poroča Družina.
Vir: Nadškofija Ljubljana, Radio Ognjišče, Družina
