Koprske orgle v stolnici (foto: Lea Kalc Furlanič)

Koprska stolnica ima nove orgle, zagotovo ene največjih v Sloveniji. Zagotovo so to največje cerkvene orgle v Sloveniji, prekašajo jih lahko le še orgle v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Danes jih je blagoslovil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Dogodka se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. 

Nove orgle koprske stolnice prihajajo v Koper kot donacija iz švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Župnija Koper je za pridobitev velikega instrumenta kandidirala na mednarodnem razpisu. Po pregledu arhitekturne in akustične ustreznosti stolne cerkve ter zaradi podpore številnih institucij in posameznikov, ki delujejo na področjih glasbenega ustvarjanja, in aktivne podpore projektu s strani Mestne občine Koper, je upravni odbor fundacije Kongresshaus Stiftung iz Züricha soglasno sprejel odločitev o dodelitvi veličastnih orgel Kopru.

Orgle sta leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja, ki je Koper že obiskal in aktivno sodeluje pri ponovni postavitvi orgel ter je načrtoval tudi orgle ki so postavljene v Bruslju, na Tenerifih, Rimu in v mestih Leon v Španiji ter Alpe d‘Huez v Franciji. V stolnici Marijinega vnebovzetja bodo prvič zaigrale konec leta 2020. Orgle imajo 4 manuale, dva igralnika, 68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in snemanja orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega časa.

V sklopu postavitve orgel v kopsko stolnico bodo v letih 2018-2020 opravljena naslednja dela:

• Demontaža, prevoz, uskladiščenje in priprava projektne dokumentacije (2018)
• Izgradnja novega pevskega kora (2019)
• Postavitev orgel (2020)

Tudi vi lahko pomagate pri izvedbi postavitve orgel in postanete boter eni ali več piščalim! Z donacijo v višini 100,00 € postanete boter ene piščali. Donirate lahko osebno pri Župniji Koper ali z bančnim nakazilom na:
TRR SI56 1010 0005 6668 947 (Župnija Koper, Izolska vrata 24, 6000 Koper) pri Banki Intesa Sanpaolo Bank d.d. na katerem se zbirajo namenska sredstva za postavitev orgel. Na željo donatorja bo Župnija Koper izdala ustrezno potrdilo.
Več informacij dobite na tel. št.: 041 793 237 (David) ali na TEJ POVEZAVI

Objavljamo nagovora škofa Bizjaka in apostolskega nuncija nadškofa J. M. Speicha.

Spoštovani gospod Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije,  spoštovani predstavniki civilnih oblasti in diplomatskega zbora! Spettabile S.E.R. Mons. Jean-Marie Speich, Nunzio Apostolico in Slovenia, spettabili rappresentanti delle autorità civili e del corpo diplomatico! Spoštovani gospodje nadškofje in škofje, duhovniki in diakoni! Spoštovani predstavniki Fundacije Kongresshaus-Stiftung iz Züricha! Spoštovani predstavniki ustanov in podjetij, sodelujočih pri izgradnji kora  in postavitvi sedanjih orgel v koprski stolnici.  Spoštovani organisti in skladatelji, zborovodje in pevci, bratje in sestre! Vsem prisrčen in bratski pozdrav!

Koprska stolnica se danes veseli novih orgel in jih radostna sprejema pod svojo streho. Toliko desetletij je župnija hrepenela po novih orglah, pripravljala načrte in zbirala sredstva, se posvetovala in iskala možnosti, da bi v svojo stolnico postavila orgle, ki bi bolj ustrezale njeni prostornini in željam njenih pevcev in organistov, glasbenih umetnikov in vseh ljubiteljev glasbene umetnosti. Pa je vedno nekaj udarilo vmes in že doseženi dogovori in načrti so splavali po vodi.

Dokler se na obzorju ni pokazala veličastna ponudba naših dobrotnikov iz Züricha, ki je kakor vzhajajoče sonce razsvetlila našo pot do veličastne kraljice glasbil, ki jo zdaj veselo pozdravljamo in slovesno sprejemamo v naše svetišče, kakor je kralj David sprejel skrinjo zaveze na Sionu: ‘David in vsa hiša Izraelova pa sta rajala pred Gospodom z vsemi glasbili in citrami, s harfami in bobni, z zvončki in cimbali … Tako sta David in vsa hiša Izraelova prenesla skrinjo Gospodovo z radostnimi vzkliki in donenjem trombe’ (2 Sam 6,5.15). Z enakim navdušenjem tudi mi danes sprejemamo in pozdravljamo naše orgle.

Orgle sestavlja množica registrov in piščali in so največje in najmočnejše, najbogatejše in najbolj izrazno glasbilo. Orgle so orkester v malem in organist je maestro, ki hkrati igra na glasbilo in dirigira celemu orkestru. Kakor se v orglah prepoznavajo posamezna glasbila, tako se v igranju orgel more prepoznati vsak človek in, ko zadonijo vse piščali, se v njih more prepoznati vsa skupnost in celotna družba. Zato so orgle na poseben način pisane na kožo vsakemu človeku in celotni družbi.

Papež Benedikt XVI piše: ‘Orgle se od nekdaj in upravičeno imenujejo kralj glasbil, ker povzemajo vse glasove stvarjenja in odmevajo polnost človeških občutij, od veselja do žalovanja, od zahvaljevanja do pritoževanja. Še več, kakor vsaka kakovostna glasba tudi orgle presegajo zgolj človeško raven in usmerjajo v božansko. Velika barvitost orgelskih zvokov, od najbolj tihih do skrajno mogočnih, postavlja orgle nad vsa druga glasbila. Orgle zmorejo izraziti vse razsežnosti človeškega življenja. Raznovrstne zmožnosti orgel nas na neki način spominjajo na brezmejnost in veličastnost Boga.’

Papa Paolo VI ai musicisti: ‘È una grande missione, la vostra. La musica, la più immateriale e arcana espressione d’arte, che può avvicinare l’anima fino ai confini delle più alte esperienze spirituali, ha la sua grande parola da dire anche davanti al mondo di oggi; ha il compito tremendo e affascinante d’interpretarne le aspirazioni, le inquietudini, il brivido di assoluto; di placarne con un messaggio di serenità le oscure crisi di pensiero e di sentimento; di temperare l’aridità e il freddo, in cui lo possono avvolgere i pur raffinati strumenti del suo tecnicismo; ha una missione da svolgere in nome dei valori umani più alti e veri e duraturi, quasi per una propedeutica alle ardue conquiste dello spirito.’

Dragocene orgle ne bodo služile in koristile samo stolnici in samo Kopru, temveč bodo na razpolago tudi drugim ustanovam in posameznikom, civilnim in cerkvenim, znotraj in zunaj meja naše škofije in naše dežele. Zato se novih orgel veseli tudi vsa škofija in izreka priznanje vsem ustanovam in posameznikom, ki so na strokovnem področju prispevali svoj delež, da so orgle zdaj postavljene na svoje mesto, in se iskreno zahvaljuje tudi vsem dobrotnikom, ustanovam in posameznikom, ki so prispevali svoj delež za kritje stroškov izgradnje povečanega kora in postavitve orgel.

Naj sklenem z mislimi, ki  jih je o orglah napisal načrtovalec teh zdaj naših orgel, veliki organist Jean Guillou. Tako piše: ‘Imel sem 11 let. Povzpel sem se na orgelsko tribuno sam in imel sem občutek, da se nahajam pred neke vrste pošastjo. Videl sem samo tastature, vrsto piščali na pročelju. Toda zvok, ki je prihajal iz drobovja, je bil neka skrivnost, imel je nekaj čarobnega!’

‘Orgle so nekaj, kar ima brezkončne možnosti. Treba jih je gledati kot takšne in ne kot dokončano glasbilo. Kdaj naj bi dosegle svoje končno stanje? V katerem stoletju: Ali v XVII? Ali v XVIII? Ali v XIX? In kje? V Franciji? V Španiji? V Nemčiji?’

‘Orgle so glasbilo Stvarnika v najboljšem pomenu besede!’ ‘Tudi če Cerkev dandanes ni več tako navdušena nad glasbo kot je bila nekoč, orgle bodo obstale!’ ‘V zvoku orgel je prihodnost sveta!’

Gospe in gospodje, bratje in sestre! Naj bo v zvoku orgel tudi prihodnost naše stolnice in naše škofije, prihodnost našega Kopra in naše Primorske, prihodnost naše Slovenije in naše Evrope. Naj si na njih dajo duška naši organisti in dirigenti, naši zborovodje in pevci, naši skladatelji in organizatorji. Naj božajo in dramijo ušesa naših poslušalcev in naj se pridružujejo petju devetih korov angelov na nebeških višavah. Amen.

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Spoštovani g. predsednik, spoštovani brat v škofovstvu msgr. Bizjak, predstavniki državne in lokalne oblasti, gospe in gospodje, dragi vsi navzoči verniki.

Če je izvor orgel postavljen v visoko antiko, in če je ta inštrument pridobival na pomenu in dimenziji, se je to v cerkvah zgodilo šele od srednjega veka dalje in sicer za potrebe bogoslužja. To je pravi pravcati polifonični inštrument, čigar nebeški zvoki veličastno zvenijo, in ki se ga, konec koncev, povezuje s sakralno glasbo.

Orgle so bile privilegiran inštrument, s katerim so v Bizancu počastili vsemogočnost cesarja. Postopoma, od začetka srednjega veka dalje, pa je vstopil v katoliške cerkve na Zahodu. Orgle, ki smo jih podedovali iz srednjega veka in so se ohranile do danes, presenečajo s kompleksno mehaniko in bogastvom zvokov, ki jih zmorejo oddajati njihove številne piščali.

Predvsem z vzponom gotske arhitekture in spričo vedno veličastnejših stolnic so orgle postale edini inštrument, ki je bil na ravni njihove velikosti. Tako so orgle od 13. do 16. stoletja pridobile izključno in stalno mesto v srcu katoliških cerkva. To je izbrano mesto, kjer je ta inštrument postal nepogrešljiv.

Če obstaja kateri inštrument, ki presega ostale glede na veličastnost in kompleksnost, so to orgle. Gre za inštrument, ki sega v višave; njegov mizarski del se imenuje buffet. To je inštrument, ki zahteva virtuoznost ne samo prstov obrtnikov in organistov. Ima namreč več manualov, postavljenih eden nad drugega, in na tisoče piščali – najmanjša meri 1 cm v višino, največja pa čez 10 m. Meh, ki poganja tega velikana, in številni načini, kako oblikovati proizvedeni zvok, nudijo neskončno melodičnih variacij, ki so vedno kompleksnejše, da ne govorimo o pedalih, ki temu inštrumentu dajejo dodatno zahtevnost. Zato lahko rečemo, da so orgle kraljica glasbil, njihova glasba pa je nebeška.

Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali na vseh ravneh pri tem delu visoke umetnosti. V imenu svetega očeta pozdravljam posrečeno pobudo, preko katere se je koprsko stolnico opremilo s tem fantastičnim inštrumentom, ki bo dal veljavo ne samo stolnici tega mesta in obogatil bogoslužna opravila, temveč bo samo mesto Koper naredil za privilegiran in edinstven kraj, kjer bomo lahko poslušali in se poglobili v izvrstna glasbena dela, ki v tem tako posebnem in težkem času omogočajo dostop do najboljšega, kar je v človeku, do vzvišene umetnosti in do božjega, ki ga tako zelo potrebujemo. Hvala.

Msgr. dr. Jean Marie Speich, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji

C. R.