Praznik Marije Brezmadežne ima za Kurešček še dodaten pomen. Eden izmed izjemnih milostnih trenutkov je Kurešček doživel 8. decembra 1999, ko se je na njem Marija Kraljica miru v mrzlem zimskem jutru vpričo množice ljudi še zadnjič prikazala o. Francu Špeliču „na viden in slišen način“. Pri njenem zadnjem sporočilu pa ne gre za kako novo sporočilo iz nebes, ampak za povzetek vseh predhodnih sporočil, danih o. Špeliču.
Ob letošnji obletnici tega Marijinega prikazanja si oglejmo le enega od poudarkov; ponovila je svoje svarilo iz istega leta: „Varujte pa se lažnih prerokov in vidcev.“ Znova je torej posvarila „pred temnimi silami, ki vdirajo v Cerkev“, „pred silami, ki niso Božje“, „pred tokovi zlega duha in temnih sil, na katere sem vas že opozarjala“.
Svarila Kraljice miru s Kureščka, „v Medžugorju in na drugih krajih mojih prikazovanj“ (8. 7. 1995) pred lažnimi preroki in vidci sploh ne bi bila potrebna, ko bi bili verniki in duhovniki zares pozorni na Božjo besedo ter jo živeli. Tako pa Marija prihaja na zemljo, da bi nas spodbudila k upoštevanju Jezusovega svarila: „Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi“ (Mt 7,15). Po Jezusovem zgledu je pred krivimi preroki svaril apostol narodov takole: „Bratje, varujte se tistih, ki delajo razprtije in nastavljajo ovire nauku, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih!“ (Rim 16,17). Sleparske, krive preroke v vrstah prvih kristjanov je sv. Pavel orisal s težkimi besedami: „Varujte se psov, varujte se sleparjev, varujte se oškrnjencev!“ (Flp 3,2). Krive nauke, ki bi lahko zamajali trdnost prvih kristjanov v pravi veri, je apostol Peter označil kot „blodnje“ in naročil: „Varujte se, da vas blodnje brezbožnih ne potegnejo za sabo, da bi se vaša trdnost ne zamajala.“ (prim. 2 Pt 3,17).
Po nauku Svetega pisma in sporočilih Kraljice miru s Kureščka obstajajo torej lažni preroki in pravi preroki. Lažni preroki, katerih se je potrebno nujno varovati, če hočemo hoditi po poti odrešenja, so torej tisti, „ki delajo razprtije in stavljajo ovire nauku, v katerem“ smo bili poučeni. Pravi nauk, v katerem smo bili poučeni katoličani današnjega časa, pa je zajet v dveh temeljnih dokumentih: v Svetem pismu in v „Katekizmu Katoliške Cerkve“ sv. Janeza Pavla II.
Na lanskem „Mitingu za prijateljstvo med narodi“ v italijanskem Riminiju je kardinal Bassetti poudaril, da preroki občudujejo Božje delovanje in „so sposobni opaziti Božjo navzočnost v svetu in času, v katerem živijo, ter tako do dna razumevajo njun smisel“.
Žal pa iz Katoliške Cerkve marsikje izginja preroški glas. Ameriški škof Thomas Tobin, ki se odločno in brezkompromisno bojuje ne le za pravi nauk katoliške vere, ampak tudi proti splavu, je na twitterju zapisal: „Bojim se, da je Cerkev izgubila svoj preroški glas,“ ter se vprašal, kje so osebnosti kot Janez Krstnik, „ki bi nastopile proti Herodijadam naših dni“. Ker iz Cerkve izginja preroški glas proti splavu, se večina spreobrnjencev iz islama in ateizma vključuje v svobodne cerkvene skupnosti, ne pa v Katoliško Cerkev.
Hrvaški teološki profesor in voditelj duhovnih seminarjev po Evropi in Ameriki dr. Tomislav Ivančić je v nekem govoru dejal: „Jezus je govoril, da moramo prepoznavati znamenja časa. In jezil se je, ker jih ne prepoznamo, ker ne vidimo, da smo sužnji ,Rimljanovʻ – greha in lažne religioznosti. Teolog mora biti prerok – če ni prerok, ni teolog. /…/ Najtežja obdobja v zgodovini so bili časi, ko narodi niso imeli prerokov. Ko si niso znali razložiti, kaj se dogaja okoli njih. /…/ To, kar Evropa potrebuje danes, so preroki /…/ teologi, ki razbirajo znamenja časa.“
Ivančić se sprašuje in takoj že sam odgovarja: „Kaj se nam dogaja danes? Če dobro pogledamo v zgodovino, se spomnimo: Hitler je bil prva zver minulega stoletja, o kateri govori Knjiga razodetja. Ta zver je ubila milijone ljudi. Druga zver je bila komunizem. Tudi ta je pobila milijone ljudi. Ti dve zveri sta bili ranjeni, a smo mislili, da sta premagani. Toda zgodilo se je to, o čemer govori Knjiga razodetja: tej zveri se je zacelila rana in zdaj je začela ponovno napadati, toda veliko huje. To so neoliberalizem, neokomunizem in neonacizem – najhujša zver, ki se je mogla pojaviti, kajti ta noče ubijati neposredno z orožjem (čeprav ni izključeno niti to). To je zver, ki ubija človekovo moralo in hoče pokvariti zakonitosti normalnega človeškega življenja, s tem pa tudi zakonitost biološkega življenja in posledično zakonitosti fizikalnega sveta. S tem se pravzaprav uničuje človek. Ko v človeku uničiš njegovo moralnost, etičnost, človek ne ve več, kako mora živeti, postaja nemoralen in spusti se na raven živali.“
Ivančić je zato brez dlake na jeziku posvaril: „New age je zarota. Novi svetovni red je huda zarota proti človeku in morali. /…/ Na ta znamenja časa moramo znati odgovoriti.“ Ivančić ugotavlja, da obstajajo v tej situaciji tri vrste ljudi: pri prvi vrsti gre za majhno skupino, ki ima svoj jasni načrt in ga poskuša uresničiti; pri drugi vrsti gre za ljudi, ki ne poznajo teh načrtov ali se le delajo, da jih ne poznajo. Tretja vrsta pa ve za načrte in se je pripravljena bojevati proti njim.
Na kakšen način naj se bojujemo? Ivančić: Moramo znati odgovoriti na znamenja časa! … Začnimo z novo evangelizacijo!… Znajmo se pokesati …. Pokesajmo se in odpustimo drugim … Vsak dan glej na Jezusa! To pomeni, da si osredotočen nanj: Jezus, ti si tukaj in me gledaš. Videl boš, kakšna moč je to, ko te Jezus objame! Dal ti bo duha razumnosti, moč zoper odvisnosti, proti zlu, proti sovraštvu, moč, da boš odpuščal ljudem, moč, da ti bo žal za ljudi, ki kujejo zaroto. … Vsakega človeka ljubiš, zlo pa sovražiš!
Dr. Ivančić še svetuje: „Začnimo brati Sveto pismo, zlasti Evangelij! Verovati pomeni pričakovati dobro. Ne pričakuj zla! Ne boj se zla! Ne bo zla. Če pričakuješ zlo, ne veruješ več v Boga in Bog ti potem ne more pomagati. Ko pa pričakuješ dobro, si odprt za Boga in nihče ti več nič ne more! … V naši zavesti naj odzvanja gotovost: Pa saj sem odrešen, krščen sem, sem Božje dete! … Ponovno vzemimo v roke rožni venec, blagoslovljeni rožni venec, in imejmo ga blizu sebe, pri sebi, ter ga molimo povsod, kjer se nam za to ponudi priložnost!“
O veliki potrebi po prerokih je kardinal Gualtiero Bassetti spregovoril tudi letos 11. julija, ko je v Rimu maševal v čast sv. Benedikta. Med nagovorom pri sv. maši je poudaril: „Nikdar nismo bili bolj kakor danes, v času teh dramatičnih in zapletenih sprememb, spodbujeni k temu, da razločujemo znamenja časa. Današnji čas je brez dvoma čas prerokov. To je čas tistih, ki znajo vsak dan prisluhniti Božji besedi ter so sposobni razkrivati globine sveta, ki nas obdaja.“
Največja prerokinja je Devica Marija, saj nam na podlagi svojega poslušanja Božje besede oznanja na različnih krajih sveta resnico, ker je v stalnem stiku z Bogom, ta resnica pa ima veljavo tako danes kakor v prihodnosti. Kraljica miru s Kureščka sicer res govori tudi o prihodnosti („Ostanite zvesti tudi v preizkušnjah, ki so pred vami.“ ; „Živite v silno resnih časih, še resnejši časi pa so pred vami.“), a predvsem govori o Božji resnici ter kaže na pot, po kateri naj bi danes hodili k njej (Bodite budni in zvesti; Uprite se prodiranju neevangeljskih idej in nekrščanskih verstev; Molite, molite in še molite, da ne zaidete s prave poti. Rožni venec je vaše orožje. Podkrepite molitev s postom in spokornimi dejanji …).
Preroško službo je po Marijinem zgledu in njenem naročilu opravljal tudi o. Franc Špelič. Pri tem je velikokrat trčil na nerazumevanje in nasprotovanje, če ne včasih kar na zaničevanje.
Naloga katoličanov je, da se na prošnjo Kraljice miru varujejo krivih, lažnih prerokov. To je namreč naročil sam Jezus Kristus, ko je napovedal in obširno razložil veliko stisko: „Vstali bodo namreč lažni mesije in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.“ (Mt 24,24). „Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči,“ je pojasnil sv. Pavel (2 Kor 11,14). Podobna svarila in pojasnila najdemo še v: 2 Tes 3,4; 2 Tes 2,7-12; Raz 11, 3,7; 13,18; 17 1-5 … Še večja naloga katoličanov pa je, da sledijo predvsem resničnim prerokom ter jih s svojo molitvijo varujejo. To željo je imel tudi o. Špelič, videc Kureške Kraljice miru, ki si je vedno želel: „Prosim vas le za eno – molite zame, da bi bil do konca zvest!“
Stanislav M. Maršič, CKM Kurešček
Opomba uredništva: Prispevek je prvotno objavljen v najnovejši številki Glasnika Kraljice miru, z avtorjevim dovoljenjem ga objavljamo tudi na našem spletnem portalu.
