Lani je marsikoga razžalostila in celo ujezila novica, da so salezijanci, ki so doslej upravljali župnijo Radenci, slednjo vrnili v upravo murskosoboški škofiji. S tem je ostala župnija brez župnika, v upravo jo je sprejel župnik Boštjan Ošlaj iz župnije Sv. Jurij ob Ščavnici ob pomoči duhovnega pomočnika Matjaža Muršiča Klenarja. Župnijo Radenci je sicer do lani upravljal salezijanec Štefan Krampač, sedaj župnik župnije Celje-bl. Anton Martin Slomšek (Hudinja).
Letos pa je na nedeljo dobrega pastirja (25. aprila) dekan Franc Režonja umestil novega župnika Roberta Bresta, ki je zadnja leta deloval v Argentini, pred tem pa je bil župnik v Turnišču, kjer sedaj delujejo bratje minoriti. Doma je iz župnije Beltinci, v duhovnika je bil posvečen leta 2002.
Primeri imenovanj in umestitev novih dušnih pastirjev v času pastoralnega leta so sicer redki, a največkrat se dogaja, da marsikatera župnija ostane izpraznjena, bodisi zaradi smrti župnika ali pa zaradi njegovega odhoda iz duhovništva. Nedavno se je to zgodilo v župniji Stranje pri Kamniku.
Molitev za duhovne poklice je torej v primeru Radencev vendarle obrodila sadove. Vendar ni dovolj zgolj prositi za nove duhovnike. Hvaležni moramo biti tudi za tiste, ki jih imamo sedaj, kljub njihovim človeškim napakam in slabostim, ter prositi za njihovo svetost in stanovitnost. Da bi bile naše molitve za duhovne poklice res uslišane, si moramo tudi želeti živeti iz moči zakramentov, to velja zlasti za dva zakramenta: sveta evharistija in sveta spoved, a ne smemo zanemarjati tudi drugih – zlasti je na udaru zakrament svetega zakona oz. poroke, saj je vedno več katoliških parov, ki zgolj “živijo skupaj” in ne vidijo nobenega smisla v sklenitvi zakonske zveze. Naša želja in žeja po zakramentih, združena s hvaležnostjo, bo zagotovo prebudila številne nove duhovne poklice.
G. B.
