Doma Cerkev v Sloveniji Kaj so škofje povedali ob poplavah in kaj je sklenila SŠK

Kaj so škofje povedali ob poplavah in kaj je sklenila SŠK

58
Črna na Koroškem (foto: Aljaž Tratnik)

 

Slovenski škofje so se danes sestali na izredni seji, ki je bila posvečena razmeram po uničevalnih neurjih, ki so Slovenijo prizadela pretekli konec tedna.
Škofje so že obiskali prizadeta območja po svojih škofijah, pomagali pri razdeljevanju pomoči ter se v živo seznanili z razmerami po župnijah. Na današnji seji, ki je potekala na daljavo, so izrazili svojo pretresenost ob prizorih uničenja, hkrati pa poudarili, da ljudska solidarnost, prizadevnost in medsebojna pomoč vzbujajo novo upanje v tem težkem času.
Sklenili so, da Slovenska škofovska konferenca preko Karitas nameni 75.000€ pomoči prizadetim v nedavnih neurjih, pri tem pa škofje vse Slovence, posebej vernike, še enkrat spodbujajo k solidarnosti z vsemi, ki so v ujmi utrpeli škodo. Priložnost za to bo tudi nabirka, ki jo bodo v nedeljo, 13. avgusta, slovenske župnije namenile za potrebe Karitas.
Škofje se zahvaljujejo vsem, ki boste pomagali, prav tako pa tudi vsem prostovoljcem, ki nesebično pomagajo na prizadetih območjih, ter koordinacijam škofijskih Karitas, ki skrbijo, da prostovoljno delo čim bolj gladko poteka.
Pomembna točka, ob kateri so se škofje posebej ustavili, je bila tudi priprava na bližnjo sinodo in vsebina gradiva, ki ga prinaša delovni dokument.
Dr. Gabriel Kavčič,
tiskovni predstavnik SŠK

 

 

Izjava nadškofa Stanislava Zoreta po ogledu v poplavah prizadetih območij

Ko se je začelo divjanje veremena nad Slovenijo, sem bil v telefonskih stikih z župniki na bolj ogroženih področjih in preko pogovorov z njimi spremljal, kaj se dogaja.

Nekatera poročila so bila zelo opogumljajoča – posebej sem se bal, kaj se bo zgodilo v Železnikih, ki so pred leti doživela pravo katastrofo, pa so se v tem primeru z odličnim delovanjem vseh odgovornih v občini izognili hudemu – druga so govorila o tem, kako vode naraščajo in najprej ogrožajo, potem pa tudi uničujejo bivališča, premoženje in tudi cerkve.

V ponedljek in torek pa sem sam odšel v župnije in doline, ki so bile posebej preizkušene in se srečal tudi z nekaterimi ljudmi, ki so bili posebej prizadeti.

Globoko mi je segla pripoved mamice, ki jo je zasul plaz in je ena od hčerkic videla, da moli roko – samo roko – iz plazu in tako so jo rešili. Pa družina, ki trepeta, da se plaz ne bo umiril in se bo splazila tudi njihova domačija.

Pa strah v očeh mame, ki ji je plaz drl skozi hišo in ob obeh stenah hiše in jo strese vsak šum v pričakovanju nove nevarnosti.
Po drugi strani pa sem bil presenečen, kako so naši ljudje podjetni. Izredna organizacija odstranjevanja posledic ujme: najprej tistega, kar je najbolj potrebno in potem sistematično naprej.

Koliko znanja, izkušenj in solidarnosti in požrtvovalnosti je v naših ljudeh. Bog varuj, da bi jih kdo v teh njihovih sposobnostih oviral.

Lepo je bilo poslušati duhovnike, ki so pripovedovali, koliko ljudi se je zbralo, ne da bi jih posebej vabili, ker niso imeli možnosti komunikacije z župljani, in družno poprijelo pri čiščenju cerkva in župnišča, ki je bilo zalito. Težko je gledati ljudi, ki so utrujeni in še vedno trepetajo pred vsakim oblakom, tolažilno pa je videti ljudi in njihovo pripravljenost storiti vse, da bo škoda čim manjša in da se najbolj prizadeti ne bodo čutili zapuščeni.
Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh dnevih naredili vse, da bi bile posledice ujme manjše. Naj jih Bog blagoslovi.

Msgr. Stanislav Zore OFM,
ljubljanski nadškof metropolit

Izjava nadškofa Alojzija Cvikla ob obisku poplavljenih območji na Koroškem

V času, ko so se ljudje v naših krajih spopadali z vodno ujmo sem bil na SDM v Lizboni. Težko mi je bilo, da sem bil daleč od ljudi, ki trpijo. Tistim, katerim sem lahko, sem poslal sporočilo bližine. Danes pa mi je uspelo, da sem se lahko osebno podal, skupaj z vodstvom Nadškofijske karitas Maribor in dvema polnima kombijema stvari, na pot od Raven, Prevalj do Črne na Koroškem.

Tako sem na lastne oči videl tragedijo, ki je zadela ljudi in se z ljudmi tudi pogovarjal. V Črni na Koroškem sem srečal go. županjo in predsednico države. Osebno se me je zelo dotaknila tragedija, ki je zadela te  ljudi. Mi pa daje upanje to, da sem videl veliko solidarnosti in medsebojne pomoči. Ta solidarnost in pomoč  pa je sposobna premagati še tako veliko tragedijo in začeti pisati novo zgodbo. Nadškofijska karitas Maribor bo z vodstvi Župnijskih karitas poiskala načine in poti, da bo pomoč prišla v najkrajšem možnem času do ljudi.

Slovenski škofje pa smo povabili vse Slovence, »da stopimo skupaj, se povežemo v solidarnosti, se konkretno zavzamemo za vse ranljive ter za vse, ki so v strahu zaradi fizičnih nevarnosti; predvsem pa spet obudimo vero in zaupanje v Božjo bližino in pomoč.« Župnije smo že povabili, naj nabirko pri svetih mašah prihodnjo nedeljo, 13. avgusta 2023, namenimo za prizadete v neurjih. Prav tako smo prosili vse, ki imajo proste kapacitete v bližini prizadetih krajev h gostoljubnosti do ekip mladih prostovoljcev v okviru Mlade Karitas, ki potrebujejo namestitev za opravljanje svojega dela.

Skupaj bomo uspeli.

Težko je v križu in trpljenju prepoznati Božjo voljo. Vendar so trenutki trpljenja najbolj rodovitni. Kot voda, ki odteka bo tudi to trpljenje prešlo. Naj se pokaže naša bratska in sestrinska ljubezen.

Bog vas blagoslovi.

Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit

Pismo škofa Petra Štumpfa: Dragi dobri ljudje, iz srca vam hvala

Dragi dobri ljudje, iz srca vam hvala.

Velike in težke preizkušnje so nas zatekle v juliju in začetku avgusta. Najprej ujme, nato poplave – eno hujše od drugega. Narava je jemala celo človeška življenja, kar je največja tragika. Mnogi so izgubili domove, imetje, osnovne življenjske pogoje. Po nekaterih slovenskih krajih je prišlo do prave razseljenosti. Žalost in stiska ne popustita, zato so mnogi utrujeni, izčrpani in obupani. Ne vidijo svoje prihodnosti.

V Pomurju se na žalost nismo mogli povsem ogniti tej katastrofi. Vendar pa se je tudi po naših krajih in vaseh ponovno sprostila neizmerna moč sočutja, solidarnosti, pomoči in požrtvovalnosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem ljudem, ki so stopili skupaj, prostovoljcem, hrabrim gasilcem, civilni zaščiti, županjam in županom.

Temu čudežu ljudske dobrotnosti smo hoteli pridati svoj skromni delež tudi slovenske škofje, zato smo namenili za lajšanje hudih bremen prizadetim v ujmah in poplavah 75.000 EUR. Od tega je škofija Murska Sobota prispevala 10.000 EUR. Ta skupni dar smo škofje naslovili na Slovensko Karitas, ki je naša dobrodelna ustanova in ves čas vredna velikega zaupanja.

Škofje smo vse župnike in farane zaprosili, da bi v nedeljo, 13. avgusta,  po župnijah bila nabirka za prizadete v poplavah. Tudi ta dar bo preko škofije oddan Slovenski Karitas.

Pri tem mi je zelo hudo, ker vem, da nekateri nimate niti zase in za preživetje vaših domačih. Tudi če ne morete nič prispevati, se vam zahvaljujem, da ohranjate vero in Boga prosite, naj se nas usmili, pomaga in v prihodnosti obvaruje takšnih in podobnih nesreč. Vaš dar, molitveni in denarni, naj trka na vrata Božjega srca kot prošnja: ‘Gospod usmili se nas in pomagaj v teh težkih in hudih dneh.’

Hvala župnikom in vsem faranom za molitev in dar za prizadete v ujmah in poplavah. Dobri Bog naj vas vse blagoslavlja, krepi in daje svojo pomoč.

Prihajajoči praznik Marijinega Vnebovzetja naj vam bo blagodejen, poln milosti in tolažbe. Mati Marija naj bo z nami vsemi,

Msgr. dr. Peter Štumpf,
soboški škof

V torek, 8. avgusta, sta nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl obiskala  nekaj območij, ki so bila v nedavnih neurjih najbolj prizadeta.

Nadškof Zore je že v ponedeljek obiskal Komendo, ki je bila med najbolj prizadetimi kraji v zadnji ujmi, včeraj pa se je odpravil še v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, ki so jo skupaj s širšim področjem zaznamovale poplavljanje in zasuvanje stanovanjskih hiš, plazenje terena ter uničenje cest. Poplavilo je tudi spodnje prostore župnijske cerkve. Nadškof Zore je obiskal in spodbudil nekatere družine, ki jih je ujma najbolj prizadela.

Nadškof Cvikl je takole strnil svoje vtise o obisku Raven, Prevalj in Črne na Koroškem, kjer je tudi pomagal razdeljevati pomoč:

»V času, ko so se ljudje v naših krajih spopadali z vodno ujmo sem bil na SDM v Lizboni. Težko mi je bilo, da sem bil daleč od ljudi, ki trpijo. Tistim, katerim sem lahko, sem poslal sporočilo bližine. Danes pa mi je uspelo, da sem se lahko osebno podal, skupaj z vodstvom Nadškofijske karitas Maribor in dvema polnima kombijema stvari, na pot od Raven, Prevalj do Črne na Koroškem. Tako sem na lastne oči videl tragedijo, ki je zadela ljudi in se z ljudmi tudi pogovarjal. V Črni na Koroškem sem srečal go. županjo in predsednico države. Osebno se me je zelo dotaknila tragedija, ki je zadela te  ljudi. Mi pa daje upanje to, da sem videl veliko solidarnosti in medsebojne pomoči. Ta solidarnost in pomoč  pa je sposobna premagati še tako veliko tragedijo in začeti pisati novo zgodbo. Nadškofijska karitas Maribor bo z vodstvi Župnijskih karitas poiskala načine in poti, da bo pomoč prišla v najkrajšem možnem času do ljudi.

Slovenski škofje pa smo povabili vse Slovence, »da stopimo skupaj, se povežemo v solidarnosti, se konkretno zavzamemo za vse ranljive ter za vse, ki so v strahu zaradi fizičnih nevarnosti; predvsem pa spet obudimo vero in zaupanje v Božjo bližino in pomoč.« Župnije smo že povabili, naj nabirko pri svetih mašah prihodnjo nedeljo, 13. avgusta 2023, namenimo za prizadete v neurjih. Prav tako smo prosili vse, ki imajo proste kapacitete v bližini prizadetih krajev h gostoljubnosti do ekip mladih prostovoljcev v okviru Mlade Karitas, ki potrebujejo namestitev za opravljanje svojega dela (povzeto po spletni strani SŠK).

Skupaj bomo uspeli.

Težko je v križu in trpljenju prepoznati Božjo voljo. Vendar so trenutki trpljenja najbolj rodovitni. Kot voda, ki odteka bo tudi to trpljenje prešlo. Naj se pokaže naša bratska in sestrinska ljubezen.

Bog vas blagoslovi.«

 

Nadškof Zore pa je zapisal sledeče vtise:

“Ko se je začelo divjanje veremena nad Slovenijo, sem bil v telefonskih stikih z župniki na bolj ogroženih področjih in preko pogovorov z njimi spremljal, kaj se dogaja.

Nekatera poročila so bila zelo opogumljajoča – posebej sem se bal, kaj se bo zgodilo v Železnikih, ki so pred leti doživela pravo katastrofo, pa so se v tem primeru z odličnim delovanjem vseh odgovornih v občini izognili hudemu – druga pa so govorila o tem, kako vode naraščajo in najprej ogrožajo, potem pa tudi uničujejo bivališča, premoženje in tudi cerkve.
V ponedljek in torek pa sem sam odšel v župnije in doline, ki so bile posebej preizkušene in se srečal tudi z nekaterimi ljudmi, ki so bili posebej prizadeti.
Globoko mi je segla pripoved mamice, ki jo je zasul plaz in je ena od hčerkic videla, da moli roko – samo roko – iz plazu in tako so jo rešili. Pa družina, ki trepeta, da se plaz ne bo umiril in se bo splazila tudi njihova domačija.
Pa strah v očeh mame, ki ji je plaz drl skozi hišo in ob obeh strenah hiše in jo strese vsak šum v pričakovanju nove nevarnosti.
Po drugi strani pa sem bil presenečen, kako so naši ljudje podjetni. Izredna organizacija odstranjevanja posledic ujme: najprej tistega, kar je najbolj potrebno in potem sistematično naprej.
Koliko znanja, izkušenj in solidarnosti in požrtvovalnosti je v naših ljudeh. Bog varuj, da bi jih kdo v teh njihovih sposobnostih oviral.
Lepo je bilo poslušati duhovnike, ki so pripovedovali, koliko ljudi se je zbralo, ne da bi jih posebej vabili, ker niso imeli možnosti komunikacije z župljani, in družno poprijelo pri čiščenju cerkva in župnišča, ki je bilo zalito.
Težko je gledati ljudi, ki so utrujeni in še vedno trepetajo pred vsakim oblakom, tolažilno pa je videti ljudi in njihovo pripravljenost storiti vse, da bo škoda čim manjša in da se najbolj prizadeti ne bodo čutili zapuščeni.

Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh dnevih naredili vse, da bi bile posledice ujme manjše. Naj jih Bog blagoslovi.”