Papež Frančišek je svetišču Device Marije na Gorci v Malečniku podelil izjemen privilegij, verniki bodo poslej lahko v njem prejeli dar popolnega odpustka.
Rimski kardinal Stanislaw Rylko, nadžupnik bazilike Marije Vélike, je Marijino božjepotno cerkev na Gorci z duhovno sorodstveno vezjo pridružil papeški baziliki Marije Vélike v Rimu, ki je največja Marijina cerkev na svetu, in jo vpisal na poseben seznam bazilike, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta. Gre za veliko posebnost in redkost, saj vsaka cerkev ne more biti pridružena papeški baziliki.
Marijina cerkev na Gorci je že sicer več let vključena v mednarodno Marijino kulturno romarsko pot, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. Ta pridružitev pa pomeni še višje mednarodno priznanje in še večjo prepoznavnost za svetišče ter tudi za Malečnik in mesto Maribor, to je tudi edina cerkev na območju Mestne občine Maribor, ki ji je podeljen tak status.
Z duhovo sorodstveno vezjo med cerkvijo na Gorci in papeško baziliko sta ti postali na nek način »sorodnici«. To sorodstvo je duhovne narave, kar pa se najbolj kaže v tem, da je po vzpostavitvi tega »sorodstva« papež Frančišek vernikom, ki bodo obiskali Marijino cerkev v Malečniku, omogočil, da bodo lahko prejeli popolni odpustek.
V Malečniku so slovesen trenutek obeležili s tridnevnim praznovanjem z vrhuncem na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 2023, ko je tudi vsakoletni glavni romarski shod na Gorci. V sredo, 6. septembra 2023, je bil na Glaserjevi ploščadi koncert orkestra Slovenske Policije s solisti SNG Maribor in ognjemetom, nastopili so Andreja Zakonjšek Krt, Tim Ribič in drugi. V četrtek, 7. septembra, je bila praznična maša na predvečer praznika ter po njej procesija z lučkami in Marijinim kipom, vodi jo je apostolski nuncij v Kanadi nadškof dr. Ivan Jurkovič. Po maši je bil tradicionalen prihod romarjev iz Cerkvenjaka (Sv. Anton v Slovenskih goricah), vigilija in nato romarska maša ob polnoči. Vrhunec praznovanja je bil na praznik male maše, na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, ko je tudi vsakoletni glavni romarski shod na Gorci. V prepolni cerkvi na Gorci je bila slovesna maša, ki jo je ob somaševanju mnogih duhovnikov iz nadškofije vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
»Župnija Svetega Petra ima dolgo in bogato zgodovino in v veliko čast si lahko vsi prisotni štejemo, da smo navzoči ob tako pomembnem dogodku za naš kraj, za bližnjo in širšo okolico. Praznovanje Marijinega rojstva, 530. obletnica prve pisne omembe cerkve ter razglasitev duhovne sorodstvene vezi med našo Gorco in papeško baziliko Marije Velike v Rimu so posebnosti, na katere smo lahko in moramo biti ponosni,« je v pozdravnem nagovoru na začetku maše dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Malečnik Vladimir Stožer.
Bernarda Kelbič je v imenu krajanov dejala, da so župljani in krajani, romarji in obiskovalci »neizmerno hvaležni za posebne milosti, ki na ta način prihajajo nad nas in bodo obogatile naše duhovno življenje ter povezanost z Bogom in Materjo Marijo, ki jo na tem hribu že več kot pol tisočletja vneto častimo kot Marijo gorsko. Počaščeni smo, gospod nadškof metropolit, da ste v tem zgodovinskem trenutku in na glavni praznik te cerkve, praznik Marijinega rojstva, z nami.« Spomnila je, da je svetišču Device Marije na Gorci poseben pečat vtisnil duhovnik Marko Glaser in da je vanj rad zahajal naš prvi slovenski blaženi škof Anton Martin Slomšek. »Naša cerkev na Gorci je stara 530 let in ima zaradi tega morda kakšno gubo več, a je kljub častitljivi starosti v njej še zmeraj in vedno bolj moč čutiti duhovno svežino in mladost vere, kar je od vsega najpomembnejše, saj je za Marijine praznike vedno premajhna.
Nadškof Alojzij Cvikl je v nagovoru dejal, da je ta praznik še posebej slovesen, saj je papež Frančišek tukajšnje svetišče Matere Božje na Gorci pridružil v prijateljsko duhovno sorodstveno vez s papeško baziliko Marije Snežne v Rimu. S tem je dobilo to svetišče poseben status, saj omogoča vernikom, ki obiščejo to svetišče, opravijo spoved, zmolijo veroizpoved in očenaš po namenu svetega očeta, dar popolnega odpustka. Kaj to pomeni? »Pri spovedi dosežemo spravo z Bogom, odpuščanje grehov in spravo s Cerkvijo. Zopet najdemo mir in duhovno tolažbo in smo okrepljeni za življenjske izzive. Odpustek nas po spovedi odveže zadoščevanja za grehe, katerih krivda je izbrisana pri spovedi. Gre za dar in spodbudo, ki ga prejme tisti, ki je pripravljen na ta dar, pod pogoji, ki jih določi Cerkev. Ta dar lahko namenim tudi našim pokojnim.«
Svetišče na Gorci je s tem dobilo še večjo veljavo in vlogo, saj bodo lahko iskreni iskalci in vsi, ki želijo hoditi za Gospodom po Marijinem vzgledu, na tem mestu dobili duhovne darove, potrebne za nadaljnjo duhovno pot. Nadškof je vesel, da se je to zgodilo na praznik Marijinega rojstva, ko to svetišče obhaja svoj patrocinij.
Med romarskimi kraji posebno mesto predstavljajo ravno Marijina svetišča. Med temi pa ima posebno mesto največja Marijina cerkev na svetu. To je bazilika Marije Snežne ali Marije velike v Rimu. Tej baziliki bo od danes naprej duhovno pridružena cerkev Matere Božje na Gorci. Nadškof Cvikl je vesel, da se je to zgodilo pred svetim letom, ki ga bomo obhajali leta 2025 in nas bo vabilo, da postajamo »romarji upanja«.
»Naj to svetišče na Gorci, ki je bilo tako ljubo in blizu našemu bl. A. M. Slomšku, osebnemu prijatelju šempetrskega župnika Marka Glasarja, tudi nam postaja vedno bližje. Naj bo prostor, kjer bomo dobivali novih spodbud za rast v veri, za rast v dobrem, da bomo odgovorno in zavzeto živeli v tem svetu in ne bomo podlegli miselnosti tega sveta, ampak vedno bolj postajali znamenje ljubeče božje skrbi za človeka, kot je Božja Mati Marija.«
Po pridigi je nadškof Cvikl v poseben prostor postavil Slomškove relikvije, ki so jih imeli v župnijski cerkvi Sv. Petra. Danes so jih prenesli v gorsko cerkev, kjer bodo za trajno ostale, saj je Slomšek večkrat maševal prav v gorski cerkvi in v njo rad zahajal.
Malečniški župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan je prebral prevod vatikanske listine, v kateri je potrjeno, da je papež Frančišek cerkvi na Gorci podelil dar popolnega odpustka.
Z zadnjim dejanjem je papež Frančišek že drugič v kratkem času pokazal povezanost z Malečnikom. Oktobra 2021 je namreč otrokom iz Malečnika poslal zahvalno pismo, ki ga je tudi lastnoročno podpisal. Otroci so mu pred tem poslali risbice, ki so jih ustvarili na takratnih poletnih delavnicah.
Nato je nadškof Cvikl blagoslovil spominsko ploščo ob vhodu v cerkev, ki bo spominjala na današnji pomemben dogodek in potegnil za vrv, da se je oglasil zvon.
Več informacij in fotografij najdete na spletni strani Družine.
Homilija mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla:
Dragi sobratje duhovniki, redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre!
Zbrani smo na praznovanju Marijinega rojstnega dne, ki je patrocinij romarske cerkve Matere Božje tu na Gorci.
Za nas je ta praznik še posebej slovesen, saj je papež Frančišek tukajšnje svetišče Matere Božje na Gorci pridružil v prijateljsko duhovno sorodstveno vez s papeško baziliko Marije Snežne v Rimu. S tem je dobilo to svetišče poseben status, saj omogoča vernikom, ki obiščejo to svetišče, opravijo sv. spoved, zmolijo veroizpoved in očenaš po namenu svetega očeta, dar popolnega odpustka.
Kaj to pomeni?
Pri spovedi dosežemo spravo z Bogom, odpuščanje grehov in spravo s Cerkvijo. Zopet najdemo mir in duhovno tolažbo in smo okrepljeni za življenjske izzive. Odpustek nas po spovedi odveže zadoščevanja za grehe, katerih krivda je izbrisana pri sv. spovedi. Gre za dar in spodbudo, ki ga prejme tisti, ki je pripravljen na ta dar, pod pogoji, ki jih določi Cerkev. Ta dar lahko namenim tudi našim pokojnim.
Svetišče na Gorci je s tem dobilo še večjo veljavo in vlogo, saj bodo lahko iskreni iskalci in vsi, ki želijo hoditi za Gospodom po Marijinem vzgledu, na tem mestu dobili duhovne darove, potrebne za nadaljnjo duhovno pot. Vesel sem, da se je to zgodilo na praznik Marijinega rojstva, ko to svetišče obhaja svoj patrocinij.
Kaj nam želi povedati današnji praznik?
Želi nam sporočiti, da je bila Marija od Boga »odbrana« kot posebna. V jeruzalemskem templju so imeli posode in predmete, ki so bili posebej odbrani za sveto službo. V tem smislu je bila Marija odbrana, da postane svetilka, ki bo nosila Luč sveta. Angelov pozdrav Mariji – »Pozdravljena, milosti polna!« – je prav tako poseben, saj jo pozdravi z nazivom. To je edinstven primer v Svetem pismu, da angel nekoga pozdravi z nazivom in ne z osebnim imenom.
Božje oko se je ustavilo na Mariji, zato je deležna posebne bližine od samega rojstva naprej. Ta duhovna vez med Bogom in Marijo je tako edinstvena, kakor je edinstven njen poklic. Kljub temu, da je Marija bila od vsega začetka polna milosti, je napredovala v tej milosti in vdanosti v Božje načrte, ki jih je dan za dnem bolj spoznavala.
Preden nam evangelist Matej spregovori o Jezusovem rojstvu, nam predstavi povzetek živete zgodovine, ki je zaznamovana z grehom in padci, pa tudi z zvestobo in vero v Boga. Ta zgodovina začenja dobivati novo podobo z rojstvom Marije in Božjega Sina.
Na koncu se Božji načrt odrešenja uresniči po izrednih in presenetljivih dogodkih: Jožef ne razume tega, kar se dogaja, kajti vse je delo Sv. Duha. Niso zadosti generacije, ki si sledijo, poseči mora sam Bog po Sv. Duhu.
Marijino rojstvo nam razodeva, da se Bog sklanja k vsakemu od nas. Tudi v času, ko nas vedno bolj zajema verska brezbrižnost, ko bledi naš odnos do tega, kar je sveto.
Nismo ustvarjeni za životarjenje, ustvarjeni smo za življenje in za srečo. Pot do tega življenja in sreče pa nas pelje preko vere in zaupanja v Boga.
Naš problem je, da je naša vera velikokrat krhka, vezana morda samo na neko tradicijo, manjka pa nam osebnega izkustva, bližine in doživetja lepote in veličine Boga. Božji načrt ima za cilj odrešenje, v ta načrt pa je vključen vsak izmed nas. Zato je pot zaznamovana tudi s padci, nezvestobo, egoizmom … Kljub vsemu evangelist uporablja samo en glagol »roditi«, ni pa glagola umreti.
Kot, da bi evangelist Matej želel podčrtati, da odrešenje pomeni pot v zmago nad smrtjo, pot v življenje.
Ta »roditi« nima pred seboj samo biološkega rojstva, kajti Bog z odrešenjem želi človeštvu podariti novo rojstvo, tisto za večno življenje. Površnemu bralcu se utegne zdeti enolično navajanje tujih imen v rodovniku, ki našim ušesom niso blizu. Kdor pa se začne poglabljati v ta imena, bo našel globoko sporočilo. Zasledil bo zgodovino odrešenja, ki se začne z Abrahamom, zažari v Davidu, potone v izgnanstvu, spet zasveti ob vrnitvi ter dokončno zasije v Jezusu. Jezus, Božji Sin, je po svojem človeškem poreklu sin svetih in grešnih prednikov in bo s svojim prihodom razsvetlil tako ene, kakor druge.
Evangelist bi mogel naštevanje Jezusovih prednikov izpustiti. Ko se je zanj odločil, je hotel povedati, da ima veliki Bog čut in smisel za vse, kar je človeško: za očeta, mater, poreklo, domovino, dogodke in okoliščine, iz katerih človek raste.
Ker Bog kaže za vse to smisel, dokazuje, da nas ima rad takšne, kot smo. Danes, na praznik Marijinega rojstva, prosimo Marijo: Marija, prosi za nas. Sveti papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici »Odrešenikova Mati« pravi, da ima Marijino posredovanje značaj priprošnje. To moč njene priprošnje dokazuje zgodovina, ko je v težkih trenutkih izprosila milost in pomagala potujoči Cerkvi.
Njeno posredovanje je podrejeno Kristusovemu, zato ga ne zasenči, ampak ga prav nasprotno, močno osvetli.
V tem smislu lahko Marijino vlogo osvetlimo s podobo lune. Luna ne odseva svoje svetlobe, ampak meče na zemljo svetlobo, ki jo prejema od sonca. Tako tudi Marija ne odseva svoje svetlobe, ampak Kristusovo luč.
Pustimo se voditi Mariji, da nas pripelje bližje svojemu Sinu, ki naj vedno bolj postaja pot našega življenja.
Od danes naprej nas to svetišče Matere Božje na Gorci nad Mariborom še bolj zavzeto vabi, da si, če želimo živeti in ohranjati vero, sredi vsakdanjih opravil in obveznosti vzamemo čas in se podamo na pot, na romanje, da začutimo, da smo sad ljubezni, da smo ljubljeni in sprejeti in imamo svoj cilj, da romamo k izviru ljubezni, Bogu.
Romanja v sodobnem svetu, kljub spremenjenem načinu življenja, mišljenja in verovanja, ostajajo človeku blizu, kot izraz vernosti sodobnega človeka.
Med romarskimi kraji posebno mesto predstavljajo ravno Marijina svetišča. Med temi pa ima posebno mesto največja Marijina cerkev na svetu. To je bazilika Marije Snežne ali Marije velike v Rimu.
Tej baziliki bo od danes naprej duhovno pridružena ta cerkev Matere Božje na Gorci.
Vesel sem, da se je to zgodilo pred svetim letom, ki ga bomo obhajali leta 2025 in nas bo vabilo, da postajamo »romarji upanja«.
Naj to svetišče na Gorci, ki je bilo tako ljubo in blizu našemu bl. A. M. Slomšku, osebnemu prijatelju šempetrskega župnika Marka Glasarja, tudi nam postaja vedno bližje. Naj bo prostor, kjer bomo dobivali novih spodbud za rast v veri, za rast v dobrem, da bomo odgovorno in zavzeto živeli v tem svetu in ne bomo podlegli miselnosti tega sveta, ampak vedno bolj postajali znamenje ljubeče božje skrbi za človeka, kot je Božja Mati Marija.
Amen.
msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof
