Na današnji dan goduje tudi blaženi Elij (ali Elio), ki naj bi bil doma iz Koštabone, vasi nad reko Dragonjo. V Koštaboni mu je posvečena ena od cerkva.
Po pisnih virih in ustnem izročilu naj bi Elij umrl 18. julija leta 56 v Kopru (tedaj Aegidi), rojen pa je bil v naselju Castrum Bonae. Njegovi starši naj bi izvirali iz bližnjega naselja Castrum Portolensis (Oprtalj / Portole). Kar pomeni, da je bil Elij eden prvih kristjanov na današnjem slovenskem ozemlju, saj je bil rojen še za čase Jezusovega življenja. Ni pa povsem jasno, od koga je prejel evangelijsko oznanilo. Zelo verjetno pa so bili to Jezusovi učenci od drugod. Verjetno je glavno vlogo tu igral sv. Mohor, prvi oglejski škof, ki pa je umrl mučeniške smrti blizu Sirmiuma (danes Sremska Mitrovica). Mohor je bil namreč učenec evangelista sv. Marka, ki je prvi napisal evangelij.
V Ogleju (Aquilea) je Elija škof Mohor dobrodušno sprejel in uvrstil med svoje najljubše učence in ga kot misijonarja zadolžil za celotno Istrsko pokrajino, ta pa je na otoku Aegida (Sermin) z močjo apostolske pridige, s čudeži in s svojim neoporečnim ravnanjem in svetim življenjem mnoge pogane spreobrnil v kristjane.
Ni povsem znano, na kakšen način je Elij umrl mučeniške smrti, bržkone pa je šlo za preganjanja v času cesarja Nerona. Elijeve svete relikvije so kasneje shranili v romarski Nazarijevi katedrali v Kopru in so se več kot 1700 let hranile in častile v kripti pod glavnim oltarjem katedrale – na najbolj svetem mestu. Ta prostor je središče krščanstva v Istri, piše Družina.
Blaženi Elij naj bi bil tudi priprošnjik za dež, podobno kot največji prerok zelo podobnega imena – Elija, ki je priklical dež in izpričal, da je Bog resničen.
C. R.
