Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Obeleževali so ga že prvi Kristusovi učenci, njegov razvoj pa je bil naraven in spontan, je za STA povedal teolog in cerkveni zgodovinar Metod Benedik. Poudaril je teološki pomen praznika in dodal, da vsaj zanj ne gre zgolj za spomin na neko dogajanje, ampak za nekaj živega.
“Velika noč je praznik spomina na Jezusovo vstajenje po njegovem trpljenju, po njegovi smrti na križu in po dneh v grobu. Je temelj vsega našega verovanja. To je bilo kristjanom skozi zgodovino ves čas pred očmi,” je povedal cerkveni zgodovinar.
Vstajenje kot osrednja točka praznika po besedah Benedika daje pečat vsemu Kristusovemu nauku, vsemu njegovemu življenju in delovanju. “Kako pomembno je, nakazuje tudi zapis apostola Pavla v Svetem pismu, da če ni vstajenja, potem je prazna tudi naša vera, potem se vse sesuje, potem je vse pravzaprav prazno in brez temelja. Kristus je namreč s vstajenjem potrdil vse. Na njem stoji vse naše verovanje. Hkrati je naš pogled v prihodnost, saj nam zagotavlja, da je Kristus vstal in da bomo z njim vstali tudi mi,” pravi.
Mnogi veliko noč povezujejo z barvanjem pirhov in blagoslovom velikonočni jedi, kot poudarja Benedik, pa so to predvsem zunanja znamenja. Njeno bistvo je namreč ravno vstajenje.
Kljub temu imajo, kot ugotavlja, tudi zunanja znamenja določen svoj namen in pomen. “Meso, ki ga duhovnik blagoslovi na veliko soboto, je na primer simbol Kristusa kot daritvenega, žrtvenega jagnjeta. Hren ponazarja žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, pirhi pa simbolizirajo njegove rane. Hkrati so simbol samega vstajenja. Tako kot piščanec sam prekljuje lupino, ko se vali in pride ven, tako je tudi Kristus z lastno močjo vstal iz groba,” je simboliko velikonočnih jedi pojasnil Benedik.
Kaj pa ima z veliko nočjo velikonočni zajec, ki ga zlasti neverujoči pogosto povezujejo s tem praznikom? “Pravzaprav nič. Gre za tujek,” odgovarja. Zajec je eden od simbolov predvsem iz germanskega poganskega verovanja. Tam je veljal za znamenje plodnosti. Pri nas se pojavlja zlasti v novejšem času, medtem ko ga v preteklosti ni bilo zaslediti, pojasnjuje.
Nauk, da se je Bog učlovečil, trpel in umrl za grehe človeštva, je po besedah Benedika edinstvena značilnost krščanstva, ki slednjega bistveno razlikuje od ostalih ver. “Mnogi razgledani in učeni Judje, filozofi, so na primer na vprašanje, zakaj ne sprejemajo Kristusa, odgovorili, da zato, ker jim ne gre v račun, da bi se Bog, neskončen in vsemogočen, kakršen je, postavil na raven človeka, predvsem pa, da bi trpel. Ampak kristjani v to verujemo in po tem se bistveno razlikujemo od ostalih,” dodaja.
Poleg tega da je velika noč največji praznik krščanstva, je tudi njegov najstarejši. V zgodovini po besedah cerkvenega zgodovinarja kakšnega posebnega uvajanja v to praznovanje ni bilo, pač pa se je bolj ali manj razvilo naravno in spontano. Obstaja že od samih začetkov krščanstva: “Že Jezusovi učenci, ki so spremljali Jezusa za časa njegovega življenja, so se po njegovi smrti in vstajenju spominjali vstajenja in ga imeli za središče svoje vere. Tudi skozi zgodovino je bilo vedno znova poudarjeno, da je vstajenje osrednji krščanski praznik.”
In zakaj je velika noč ravno na nedeljo? “Apostol Pavel in tudi drugi pišejo o tem, da so se prvi kristjani Kristusovega vstajenja spominjali na prvi dan v tednu, kar je bila po rimskem koledarju nedelja. Tako se je nedelja uveljavila kot dan velike noči, hkrati pa tudi kot dan evharistije. Vsaka nedelja je tako nekakšna mala velika noč,” pojasnjuje.
Po katoliškem nauku se verniki na veliko noč pripravljajo s postom, molitvijo in dobrimi deli, kar je po besedah Benedika tudi sicer stara krščanska tradicija. “S tem so kristjani že čisto na začetku pokazali, da je to zanje največji in temeljni praznik. Posebej slovesno je bilo tudi praznovanje velikonočne vigilije, ki poteka s sobote na nedeljo velike noči. Takrat so se zbirali in prebirali sveto pismo, še posebej odlomke, ki so kakorkoli povezani ali vsaj nakazujejo na Jezusovo trpljenje. Zelo pomenljivo je, da so na velikonočni vigiliji tudi krščevali. Tisti, ki so takrat prejeli krst, so simbolično prejeli belo oblačilo, zato se je skozi zgodovino za nedeljo po veliki noči ohranil izraz bela nedelja,” pravi.
In kako Benedik, sicer upokojeni profesor in član reda kapucinov, sam obeležuje veliko noč? “Praznujem jo kot povzetek vsega, kar sem povedal. Velika noč je zame osebno praznik vstajenja, praznik živega Boga med nami, praznik Kristusa, ki je živ med nami. Tudi sicer čutim globoko vero, da Kristus, ki je vstal od mrtvih, živi z nami, da je z menoj in me spremlja na življenjski poti. Velika noč zame še zdaleč ni samo nek spomin na neko dogajanje, ampak je to nekaj živega, to je moja vsakdanjost in to je moja prihodnost,” je sklenil.
Aleš Kocjan / STA
