Tajništvo Slovenske škofovske konference je zbralo podatke in uredilo 7. številko digitalne publikacije Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2021, ki zajema podatke za desetletje 2010–2020.
Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije, ki so jih pridobile od župnij, Konferenca redovnih ustanov Slovenije, društva in druge cerkvene ustanove. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Svetega sedeža Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019.
LETNO POROČILO KATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI 2021
INFOGRAFIKA
Leta 2020 je imela Slovenija 2.108.977 prebivalcev, od teh je bilo 1.507.477 katoličanov (71,48 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. V Sloveniji je 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).
V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2020 delovalo 12 nadškofov in škofov, 997 duhovnikov (733 škofijskih in 264 redovnikov), 37 stalnih diakonov, 433 redovnic in 652 laiških katehistinj in katehistov.
V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.
Osebe v Katoliški cerkvi v Sloveniji:
– 12 škofov,
– 733 škofijskih duhovnikov,
– 264 redovnih duhovnikov,
– 997 vseh duhovnikov,
– 37 stalnih diakonov,
– 433 redovnic,
– 652 laiških katehistinj in katehistov,
– 9.665 ključarjev oz. članov ŽPS,
– 9.800 prostovoljk in prostovoljcev Karitas ter
– 73.403 predšolskih in osnovnošolkih otrok vključenih v župnijsko katehezo.
Redovništvo
V šestih škofijah deluje 12 moških in 15 ženskih redovnih skupnosti ter 4 svetne ustanove oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja skupnosti. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 743 redovnic in redovnikov (649 z večnimi zaobljubami). Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), jezuiti (1597), kapucini (1606), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Po dostopnih podatkih slovenski redovi imajo 107 samostanov ter 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3).
Zakramenti
V letu 2020 je bilo v Sloveniji podeljenih:
– 7.332 krstov,
– 8.315 prvih obhajil,
– 8.013 svetih birm,
– 1.664 cerkvenih porok ter
– posvečenih 6 novomašnikov.
V letu 2020 je bilo opravljenih 16.130 cerkvenih pogrebov.
Sakralna kulturna dediščina:
– 3 (nad)škofijski arhivi
– 1 muzej krščanstva na Slovenskem
– v letu 2020 je v petih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 23.447 oseb.
Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).
Katoliške izobraževalne in socialne ustanove Katoliške cerkve v Sloveniji:
– 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov,
– v katoliških vrtcih 1.555 vpisanih otrok,
– 2.178 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,
– 361 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter
– v 14 domovih za ostarele bivalo 1.159 oskrbovancev.
V okviru Katoliške cerkve v Sloveniji in po njenih pravnih osebah (škofijah, župnijah, redovnih skupnostih ipd.) deluje:
Na področju visokega šolstva:
– Katoliški inštitut
– Teološka fakulteta UL
– 12 študentskih domov
Na področju srednjega šolstva:
– 4 katoliške gimnazije
– 4 dijaški domovi
Na področju osnovnega šolstva:
– 2 katoliški osnovni šoli
Na področju predšolske vzgoje:
– 20 vrtcev
Na področju glasbenega šolstva:
– 5 zasebnih katoliških glasbenih šol
– 4 orglarske šole
– Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu.
V 20 katoliških vrtcev je bilo vpisanih 1.555 otrok, kar na tej ravni izobraževanja predstavlja 1,89 % vseh vključenih v programe. V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,03 % populacije v posamezni generaciji. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.
Dobrodelnost Katoliške cerkve v Sloveniji
Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas še zdaleč ni edina oblika dobrodelnosti. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška cerkev v Sloveniji podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Tako so katoliški verniki v Sloveniji med letoma 2009 in 2019 darovali skupaj 631.814,51 EUR ter v letih 2001–2019 za Sveto deželo namenili 1.243.942,43 USD. Skupni znesek darov v letih 2001–2019 znaša 2.860.206,50 EUR.
Slovenska karitas
V letu 2020 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas:
– bilo razdeljenih 3.190 ton hrane;
– 11.180 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic;
– 11.963 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke;
– 1.130 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti;
– 3.900 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči;
– v letovanja družin, otrok in starejših je bilo vključenih 568 oseb.
Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so:
– opravili 517.460 ur prostovoljnega dela,
– izvedli več kot 9.106 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 4.556 gospodinjstev;
– v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 18.145 starejših;
– prostovoljci so v več kot 28.810 obiskih razveselili in pomagali starejšim osebam;
– 3.196 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja;
– več kot 3.900 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodke; od tega 250 v centre za mlade in otroke.
Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Dejstva o financiranju Katoliške cerkve v Sloveniji:
– Katoliška cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije …) se večinoma financirajo z darovi vernikovin donacijami.
– Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.
– Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.
– Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva.
– Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena(prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).
– Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost (glej poglavje 2.9.1 Namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem). Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RSv povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost. Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, na Češkem, v Litvi, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem).
Svetovna cerkvena statistika 2019
Vsako leto Sveti sedež izda obsežno zbirko statističnih podatkov za Katoliško cerkev po vsem svetu, ki kažejo, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi, le v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo enake ali se pri posameznih postavkah zmanjšujejo. Podatke, ki odsevajo stanje na dan 31. december 2019, je zbralo in uredilo Državno tajništvo Svetega sedeža v delu Annuarium Statisticum Ecclesiae, izdanem aprila 2021.
31. decembra 2019 je bilo na svetu 1.344.403.000 katoličanov, kar je 15.410.000 več kot v predhodnem letu. Povečanje je opaziti na vseh celinah, razen v Evropi (–292.000). Teritorialni odstotki katoličanov so se med letoma 2018 in 2019 spremenili: v Ameriki se je število zmanjšalo z 48,3 % na 48,1 %, v Evropi pa z 21,5 % na 21,2 %. Povečalo se je je število v Afriki, z 18,3 % na 18,7 %, in rahlo v Aziji, nespremenjeno ostaja v Oceaniji, to je 0,8 % vseh katoličanov na svetu.
Skupno število škofov se je zmanšalo za 13, vseh skupaj je 5.364. Število škofijskih in redovnih duhovnikov na svetu se je povečalo za 271 oseb in tako znaša 414.336 oseb. Število stalnih diakonov se je v letu 2019 povečalo za 1,5 %, in sicer za 734 oseb; vseh je 48,238. Njihovo število najbolj narašča v Ameriki in Evropi, kjer živi 97 % vseh stalnih diakonov.
Število redovnikov, ki niso duhovniki, se je zmanjšalo sedmo leto zapored za 646 oseb; vseh je 50.295. Tudi v letu 2019 število redovnic upada, in sicer za 11.562 oseb, tako je bilo vseh skupaj 630.099. Na svetu deluje 410.400 laiških misijonarjev in 3.074.034 laiških katehistinj in katehistov. Število škofijskih in redovnih bogoslovcev se je na svetovni ravni zmanjšalo za 1.822; vseh je bilo 114.058.
Katoliška cerkev upravlja 72.667 vrtcev, ki jih obiskuje 7.532.992 otrok; 98.925 osnovnih šol, ki jih obiskuje 35.188.771 otrok; 49.552 srednjih šol, v katere je vpisanih 19.307.763 dijakov. 2.395.540 učencev je vpisanih v višje šole in 3.833.012 študentov na katoliške univerze oziroma druge katoliške visokošolske zavode.
Vseh zdravstvenih in dobrodelnih ustanov, ki jih je leta 2019 upravljala Katoliška cerkev, je bilo 105.439:
– 5.245 bolnišnic,
– 14.963 zdravstvenih dispanzerjev,
– 532 bolnišnic za gobavce,
– 15.429 domov za ostarele, kronične bolnike in invalide,
– 9.374 sirotišnic,
– 10.723 otroških jasli,
– 12.308 poročnih posvetovalnic,
– 3.198 vzgojnih centrov s prilagojenimi programi ali za otroke s posebnimi potrebami,
– 33.840 drugih dobrodelnih ustanov ali vzgojnih centrov.
Sveti sedež ima diplomatske zveze s 183 državami ter z Evropsko unijo in Suverenim malteškim viteškim redom. 88 držav, Evropska unija in Suvereni malteški viteški red imajo v Rimu svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Z Afganistanom, Kitajsko, Bhutanom, Severno Korejo in Maldivi Sveti sedež nima vzpostavljenih uradnih diplomatskih povezav.
V sedmi številki Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji smo letos analizirali gibanje nekaterih podatkov o zakramentih in kategorijah ljudi v Cerkvi za obdobje 2000–2019. Primerjalni pregled vključuje štiri sosednje države (Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško), tri slovanske države (Češko, Slovaško in Poljsko) ter Nemčijo kot največjo evropsko državo.
Dr. Tadej Jakopič, tiskovni predstavnik SŠK
