S praznikom Marijinega vnebovzetja je po odločitvi celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža vodenje stolne župnije v Celju (Celje-Sv. Danijel) prevzel Tadej Linasi, ki je bil do 1. avgusta župnik župnije Šmarje pri Jelšah (s soupravo župnij Sladka gora in Kristan vrh). Dosedanji stolni župnik Marjan Jezernik odhaja v pokoj, po novem bo rektor mestne Marijine cerkve, škofiji pa bo na voljo za birmovanje.
Tadej Linasi je sicer dan pred prevzemom službe, v soboto, 14. avgusta, maševal v župniji Celje – Sv. Duh, kjer je vodil večerno slovesnost na predvečer Marijinega vnebovzetja. Uradna umestitev bo sicer zadnjo nedeljo v avgustu (29. avgusta), ko bo praznik župnijskega zavetnika. Takrat bo s slovesno mašo ob 10h škof Maksimilijan Matjaž umestil novega župnika.
Zanimivo je sicer, da novi župnik tudi sam izhaja iz župnije, ki ima za župnijskega zavetnika sv. Danijela. To je Razbor pri Slovenj Gradcu (Podgorje). Kot zanimivost naj omenimo, da je tudi njegov predhodnik v Šmarju Marko Veršič postal stolni župnik in sicer v Mariboru. Tam je nasledil dr. Stanislava Lipovška, ki je leta 2010 postal celjski škof in se nato leta 2018 upokojil. Župnija Šmarje je postala tudi gostitelj bogoslovcev t. i. propedevtičnega letnika, ki ga vodi dr. Janez Kozinc. Župnija je težke čase doživljala lani, ko je prišlo do hudega izbruha covid19 na območju občine Šmarje pri Jelšah.
Celjski škof pa je tudi izdal odlok o preimenovanju župnije, ki se bo odslej imenovala Župnija Celje – sv. Danijel. Dotedanji naziv Opatijsko-mestna župnija Sv. Danijel se namreč umika, odslej bo to Župnija Celje – Sv. Danijel. S tem se očitno končuje tudi obdobje celjskih opatov, med katerimi je bil kratek čas tudi blaženi Anton Martin Slomšek. Obdobje poimenovanja z nazivom opat sega v 18. stoletje, ko je papež Benedikt XIV. podelil naslov in pravice opata župniku pražupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu, tedaj je bil to dr. Jožef Jurij Valentin Schrökinger pl. Nayemberg, seveda je to veljalo za vse njegove naslednike. Vendar pa je naslednji župnik te župnije naziv prodal takratnemu celjskemu župniku in savinjskemu arhidiakonu Martinu Jožefu Sumplicherju. Slednji je zaprosil papeža Klemena XIII., naj prestavi sedež opatije v Celje, kar je papež storil leta 1761. Tako je vsak naslednji celjski župnik dobil naziv opat.
