Pred nekaj dnevi je zaokrožila novica o tem, da je bil za novega zagrebškega nadškofa pomočnika (koadjutorja) imenoval splitsko-makarski nadškof msgr. Dražen Kutleša.
To pomeni, da bo po nekem obdobju nadškof kardinal dr. Josip Bozanič dobil naslednika. Spomnimo: kardinal Bozanič bo sicer marca dopolnil 74 let, kanonična starost, pri kateri škofje podajo odpoved vodenju škofiji, pa je 75 let. Sveti sedež lahko odpoved sprejme takoj, bodisi mandat podaljša denimo za dve leti ali pa toliko časa, da najde novega ordinarija. Lahko pa že prej imenuje, če je to potrebno, naslednika tako, da ga imenuje za (nad)škofa koadjutorja, ki po upokojitvi dosedanjega nadškofa avtomatsko prevzame nasledstvo.
Dražen Kutleša je po rodu Hercegovec, rojen je bil leta 1968 v Tomislavgradu. Po klasični gimnaziji v Dubrovniku je najprej študiral teologijo v Sarajevu in nato v Zagrebu, diplomiral je pod mentorstvom msgr. dr. Ratka Perića, prejšnjega mostarskega škofa, in nato postal eden od njegovih bližnjih sodelavcev. V duhovnika ga je leta 1993, v času vojne v BiH, posvetil tedanji mostarsko-duvanjski škof msgr. Pavao Žanić, sicer tudi apostolski administrator trebinjsko-mrkanjske škofije. Nato je odšel na študij kanonskega prava na cerkveno univerzo Urbaniana, v svojem magisteriju in doktorski disertaciji (2001) se je osredotočil prav na t. i. hercegovski primer, torej odnos med frančiškani in škofijskim klerom v mostarsko-duvanjski škofiji. Med drugim je bil osebni tajnik škofa Perića, vicekancler na škofijskem ordinariatu v Mostarju, predavatelj na Teološkem inštitutu v Mostarju, župnijski vikar v mostarski stolni župniji, učitelj verouka v mostarski gimnaziji, upravitelj župnije Grude ter sodelavec kongregacije za kler.
Konec leta 2011 je bil imenovan za škofa puljsko-poreške škofije, leta 2020 pa za nadškofa koadjutorja splitsko-makarske nadškofije, ob tem je ostal apostolski administrator puljsko-poreške škofije. 13. maja lani je z upokojitvijo svojega predhodnika postal novi splitsko-makarski nadškof, jeseni lani pa je bil izvoljen za predsednika Hrvaške škofovske konference, imenovan je bil tudi v sestavo sodelavcev kongregacije za škofe pri Svetem sedežu. Pred dvema dnevoma je bil uradno imenovan za zagrebškega nadškofa-koadjutorja. S tem pa je bil razrešen vezi s splitsko-makarsko škofijo, ki jo bo začasno, do imenovanja naslednika, kot apostolski administrator vodil upokojeni zadarski škof msgr. Želimir Puljić.
Že nekoliko pred tem je bil nadškof Kutleša razrešen službe apostolskega administratorja puljsko-poreške škofije, ki ima od zadnjega januarskega dne novega ordinarija. To je postal msgr. Ivan Štironja, ki je bil od leta 2021 škof v Kotorju, sicer pa je, tako kot msgr. Kutleša, tudi sam iz Hercegovine, vendar iz njenega vzhodnega dela (trebinjsko-mrkanjska škofija, ki jo sicer kot apostolski administrator upravlja mostarski škof, sedaj je to msgr. Petar Palić). V duhovnika je bil posvečen leta 1986 v Mostarju, pred škofovskim posvečenjem pa je bil župnik v župniji Srca Jezusovega v Studencih pri Ljubuškem (škofija Mostar).
Glede na to, da je Zagreb v cerkvenem smislu tudi središče širše cerkvene regije (jugo-vzhodna Evropa), je mogoče pričakovati, da bo čez nekaj let msgr. Kutleša imenovan za kardinala. Ni izključeno, da bo v prihodnosti imenovan celo za prefekta kongregacije za duhovnike ali kongregacije za škofe.
G. B.
