Dr. Ivica Čatić je hrvaški duhovnik, ki deluje v več službah hkrati, saj je profesor biblične ekesegeze v Džakovu in hkrati tudi župnik v Rumi v Srbiji, tik ob meji s Hrvaško. Na svojem facebook profilu je zapisal svoje poglede na debate glede cepljenja proti covid19, ki so zelo zanimivi glede na vso zmedo, ki smo ji priče zadnje mesece.
Kot je zapisal, se je sicer tudi sam cepil, naletel pa je na govorice o množičnem cepljenju med duhovniki, redovniki in redovnicami. Sam se je sicer cepil s cepivom Cinofarm, ki ne vsebuje tujega genskega materiala (za teoretike zarot: “žiga zveri”), prav tako ni povezan s splavljenimi zarodki, ker gre za klasično tehnologijo razvoja cepiv, kar uporabljajo že skoraj 70 let, to velja tudi za otroška cepiva, ki so jih generacije otrok prejele proti raznim boleznim. “Cepil sem se, ker moram enkrat na teden potovati čez mejo,” je zapisal profesor Čatić, ki je tako razpet med Džakovim in Rumo.
“Ne bom govoril o podrobnostih reakcije, ampak eno stvar je vsekakor treba povedati. Nekateri razpravljalci protestirajo, celo napadajo vodstvo Cerkve itd.” je opozoril. Kot meni, je vprašljivost cepiva s sledovi človeškega materiala znana že prej. Vodstvo Cerkve se je do tega vprašanja opredelilo že pred dobrimi 15 leti, ko covid19 še ni obstajal. Cerkev je problematiko že takrat obravnavala po istih načelih kot sedaj. “Ne sprejema ga z navdušenjem, ampak kot nujno zlo, dokler se ne najdejo boljše rešitve. Edina razlika je, da se določeni verniki tega ne zavedajo. Zbudili so se šele zdaj, začeli so se zanimati za cepiva in takoj ′prepoznali’, da se Cerkev gre neko sumljivo igro. Zakaj nihče od njih tega ni povedal takrat, ko so takšna cepiva reševala življenja njihovih otrok? Kako pravično je to od njih?” se sprašuje profesor. Po njegovem mnenju sedaj dvigujejo glas, vendar ne zaradi cepiva, ampak zaradi covid-19 in s tem kažejo, kaj (ne) vedo o tem.”Hvala Bogu, če nihče od njihovih bližnjih ni prizadet in ne potrebuje take vrste zaščite. Vendar nekateri to potrebujejo – in kaj zdaj? Jih je treba satanizirati?” se sprašuje.
Kot je še zapisal, so nekje do osemdesetih let prejšnjega stoletja napadali Cerkev in vero s stališča filozofskega ateizma ter govoric, da je bila Cerkev narejena za bogatenje oz. ropanje vernikov. Potem so prišli novi napadi: obtožbe o spolnih zlorabah, obtožbe na račun papeža Frančiška glede odobravanja LGBT ideologije ter spremembe moralnega nauka Cerkve ter obtožbe, da Cerkev odobrava cepiva, ki so “žigi zveri”. In Cerkev je ta cepiva – ker medicina ni imela boljše rešitve – dovolila vernikom celo v času papeža Benedikta XVI., ki je še vedno pojem pravovernosti, meni profesor Čatić.
Omenjeni profesor tudi opozarja, da je ves ta hrup glede cepljenja očitno namenjen tistim, ki problema ne poznajo v podrobnostih, težko o tem berejo in so se hitro pripravljeni oddaljiti od svoje Matere Cerkve. Na žalost nekateri tako ravnajo in k takemu ravnanju vabijo tudi druge. “Koliko nevednosti je glede kontinuitete cerkvenega nauka, koliko nespoštovanja do bratov in sester, ki so cepljeni zaradi kakršnega koli razloga, potrebnega za življenje, koliko teptanja dostojanstva /…/ – vse to je sad “verskega življenja” tistih bratov in sester, ki mislijo, da svojo vero živijo bolj intenzivno kot ostali… /../ Da je stvar še bolj tragična, nekateri menijo, da se lahko ločijo od nebeške Matere Cerkve – ne, ne gre! Ker je Jezusova Mati vgrajena v samih temeljih Cerkve.” Iz njenega materinstva namreč izhaja materinstvo Cerkve. Kdorkoli gre bližje Jezusu in Mariji, bo prispel v Cerkev. In kdor gre stran stran od Cerkve, je daleč od Jezusa in Marije. “Celotna Nova zaveza govori o tem.”
Glede na očitke, zakaj je javno povedal, da se je cepil, ker je to zasebna zadeva, odgovarja, da temu ni tako. “Ne živim v Srbiji, ker bi jo imel raje kot Hrvaško. Živim tu, ker sem tu župnik. Skoraj vsak teden grem čez mejo iz pastoralnih razlogov, poslušam novice o prečkanju meje, na njej doživljam marsikaj. In, navsezadnje, cepil sem se zaradi drugih, ne zaradi sebe. Prebolel sem covid19 in, kar se mene tiče, se ne bil cepil zaradi sebe.” Sedaj pa doživlja, da mu nekdo, ki se ima za močnega v veri, to očita in to brez dobrih namenov ter želje po razumevanju situacije. Kot pravi, s tovrstnim poenostavljanjem v odnosu do Cerkve ne bomo osrečili niti Jezusa, niti Marije.
C. R.
