foto: SŠK

V ponedeljek, 9.oktobra 2023, je na Inštitutu za kanonsko pravo Katoliške univerze Peter Pázmáy v Budimpešti, potekal študijski dan na temo vprašanj, povezanih s kanonično obliko poroke. Ob tej priložnosti so študentje, ki so zaključili magistrski študij kanonskega prava, prejeli diplome. Na študijskem dnevu, ki se ga je udeležilo več kot petdeset udeležencev, je sodelovalo pet predavateljev, med njimi tudi dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference.

Kanonična oblika poroke, ki ji običajno rečemo cerkvena poroka, ima dolgo zgodovino. Krščanstvo se je od začetka dalje vraslo v različne kulture in sprejelo kot veljavne načine poročanja v posameznih kulturah. Za judovstvo, s katerim se je krščanstvo srečalo najprej, za grški svet, rimsko kulturo in germansko okolje, je bilo značilno, da je poroka presegala zasebni interes zaročencev. Vedno je tako imela tudi sakralni in družbeni pomen. Zaročenci so se navadno poročali v okviru domače družine, duhovniški blagoslov in navzočnost služabnika Cerkve za veljavnost poroke ni bila potrebna.  Od četrtega stoletja dalje se med vzhodno in zahodno cerkvijo glede poroke opazijo prve razlike. Medtem, ko je vzhodna Cerkev dajala večji poudarek na navzočnosti duhovnika in njegovega blagoslova, je zahodna Cerkev poudarjala pomen privolitve v zakon s strani zaročencev. Na vzhodu takšna, »cerkvena« oblika postane obvezna leta 895, zahodna, latinska Cerkev, pa obvezno obliko poroke (pred domačim župnikom in dvema pričama) določi šele na tridentinskem koncilu leta 1563. Škof Saje je na svojem predavanju predstavil prakso poročanja v različnih kulturah in posebnosti vzhodne in zahodne Cerkve, ki imajo pomen tudi na današnjo prakso poroke v različnih krščanskih Cerkvah.

Ob priliki obiska Katoliške univerze se je škof Saje srečal tudi z dr. Gezo Kuminetzom, rektorjem te ustanove. Spregovorila sta o pomenu katoliškega visokega za širšo družbo in izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave študentov. Univerza Peter Pázmáy ima pet fakultet in okrog 8000 študentov, na kateri študirajo tudi študentje iz tujine, med drugim tudi iz Slovenije.

SŠK