Drugega januarja godujeta sv. Bazilij Veliki in sv. Gregor Nacianški, ki ju je vezalo iskreno prijateljstvo. Ker sta bila kot “ena duša v dveh telesih”, godujeta skupaj, živela pa sta v četrtem stoletju.
Tudi Bazilij je imel mlajšega brata, ki je imel isto ime kot njegov svetniški prijatelj – govorimo o sv. Gregorju iz Nise. Kakorkoli že, Bazilij se je šolal najprej v Carigradu in nato v Atenah, kjer se je spoznal s svojim prijateljem Gregorjem Nacianškim. Kmalu se je njunemu krogu pridružilo še več krščanskih študentov, ki so celo ustanovili društvo. Po približno štirih letih se je Bazilij vrnil domov, kjer je nadaljeval očetovo službo in se dal tudi krstiti. Prej je bil namreč zgolj katehumen, ponosen na svoje krščansko ime. Kasneje je odšel v Egipt k menihom, da bi se naučil pobožnosti. Ko se je vrnil domov, je razdelil ubogim svoje imetje in odšel k materi in sestri, kjer je nekaj let preživel v uboštvu in samoti. Malo kasneje je v Cezareji nasledil škofa Evzebija.
Tudi Gregor je bil doma iz premožne družine, vzgajan je bil krščansko. Njegov oče je bil predstojnik cerkvene občine v Naciancu, zato ga je prosil za krst, kasneje pa se je posvetil bogoljubnemu življenju v samoti, kjer je veliko delal, premišljeval, molil ter pisal. Vse do povratka v očetovo hišo, od koder je skrbel za revne.
C. R.
