Dosedanji medžugorski župnik p. Marinko Šakota se je s praznikom Marijinega vnebovzetja tudi uradno poslovil od vodenja najbolj znane romarske župnije na svetu, ki jo je vodil zadnjih deset let.
Rodil se je leta 1968 v Čitluku, nekaj kilometrov proč od Medžugorja. Kot trinajstletnik je leta 1981 zelo zgodaj slišal za Marijina prikazovanja v Medžugorju in kraj nato obiskal večkrat. Kot piše v knjigi “V šoli Kraljice miru”, ni povsem jasno, kaj je najbolj vplivalo na njegovo odločitev za duhovniški in redovniški poklic. V njegovi družini se je redno molilo, njegova starejša sestra Melanija je vstopila med redovnice. Srednješolska leta je preživel na Visokem pri Sarajevu (frančiškansko malo semenišče) ter v Dubrovniku, kjer je obiskoval jezuitsko gimnazijo. Leta 1987 je vstopil v frančiškanski noviciat, po vojaškem roku pa je študiral teologijo v Sarajevu, Zagrebu in nemški Fuldi, kjer je zaključil študij leta 1995. Dve leti prej je izpovedal večne zaobljube. Leta 1996 je bil posvečen za duhovnika v Frohnleitnu, vendar se spominja, da je imel pred tem veliko krizo. Ko je odšel na obisk v Medžugorje, je srečal patra Slavka Barbarića, ki mu je namignil, naj pride na seminar posta in molitve. Kriza je v hipu minila.
Prva pastoralna oz. duhovniška leta je prebil v tujini in sicer v Innsbrucku, Frohnleitnu ter Augsburgu. Med leti 2000 in 2003 je bil kaplan v Mostarju v tamkajšnji frančiškanski župniji, nato pa med leti 2003 in 2010 župnik v Gradnićih blizu Čitluka. Leta 2010 je postal župnijski vikar v Medžugorju, po smrti tedanjega medžugorskega župnika patra Petra Vlašića leta 2012 je postal župnijski upravitelj in nato župnik v Medžugorju. Je tudi avtor več knjig, najbolj znana je “Živeti s srcem”, v kateri opisuje lik in delo patra Slavka Barbarića. Po odhodu župnijskega vikarja in koordinatorja festivala mladih patra Danka Perutine, ki je sedaj župnik in gvardijan v Mostarju, je pater Marinko prevzel koordinacijo tega izjemnega dogodka, ki ga je leta 1989 zasnoval p. Slavko Barbarić.
Kmalu po tistem, ko je p. Marinko prevzel vodenje zahtevne romarske župnije v Medžugorju, je bil za papeža izvoljen Frančišek, ki je nekaj let kasneje imenoval prvega apostolskega vizitatorja za Medžugorje nadškofa Henryka Hoserja, po njegovi smrti pa nadškofa Alda Cavallija. Zanimanje za Medžugorje je s strani Svetega sedeža zelo naraslo, saj so začeli v ta kraj prihajati tudi kardinali z vsega sveta.
Novi župnik je v nedeljo, 14. avgusta, tudi uradno postal p. Zvonimir Pavičić, doma iz Širokega Brijega, ki je bil v duhovnika posvečen pred petimi leti. Od takrat je župnijski vikar v Medžugorju.
Za zdaj ni uradno znano, kam odhaja dosedanji župnik, omenja pa se možnost, da bi nadaljeval pastoralno delo v tujini, na zahodu Evrope. Morda v Švici, kjer že nekaj let deluje nekdanji medžugorski župnik p. Branko Radoš. Nekateri ugibajo, če bo morda po novem deloval na hrvaški katoliški misiji v Zürichu, kjer eden od treh frančiškanov odhaja v domovino. Tam sicer deluje tudi Marinkov sorodnik p. Antonio Šakota. Švico sicer hercegovska frančiškanska provinca šteje kar za domovino, saj tam živi veliko hercegovskih Hrvatov.
C. R.
