Nekdanji jezuit Marko Rupnik (foto: Wikipedia)

Nekdanji jezuit Marko Ivan Rupnik je po poročanju spletne strani tednika Družina po novem inkardiniran v koprsko škofijo. Za inkardinacijo naj bi zaprosil junija, koprski škof Jurij Bizjak je prošnji ugodil in to menda ekspresno hitro, že teden dni po prejetem pismu. 

Kot je znano, je bil Rupnik izključen iz jezuitskega reda, medtem ko so preostali trije (nekdanji) jezuiti, ki so delovali v Centru Aletti, sami zaprosili za izstop. Inkardinirani naj bi bili v celjsko škofijo, kar pa ne pomeni, da bodo prav v njej tudi delovali. Gre zgolj za to, da imajo kot kleriki svojega ordinarija. Rupnik je bil sicer res  izključen iz jezuitskega reda, ni bil pa izgnan iz kleriškega stanu, kar pomeni, da lahko še naprej opravlja duhovniška opravila, če je vključen v novo kleriško družbo (redovno skupnost) ali v personal škofijskih duhovnikov katerekoli škofije, če ga je škof seveda voljan sprejeti.

Kot še poroča Družina, sklicujoč se na portal Silere non possum, se je škof Bizjak pred sprejemom Marka Rupnika v koprski škofiji posvetoval z apostolskim nuncijem v Sloveniji nadškofom Speichom, pa tudi z vikarjem rimske škofije kardinalom De Donatisom ter Giacomom Incittijem, profesorjem kanonskega prava. Nuncij Speich je po navedbah spletnega portala Silere non possum Rupnikovo inkardinacijo v Kopru imenoval »odlična rešitev«: s sprejemom v domači škofiji naj ne bi bilo težav, »ker tako ali tako ni bilo nobene obsodbe«.

Res pa je, kar priznava tudi portal Silere non possum, da inkardinacija ni dokončna, ampak poskusna. Šele naknadno se škof ordinarij lahko odloči za trajno inkardinacijo.

Čeprav je res, da je omenjeni portal zelo kritičen do papeža Frančiška, pa tu ne gre spregledati temeljnega dejstva in sicer, da je (bil) Rupnik doslej eden od dveh glavnih odločevalcev pri kadrovski sestavi Slovenske škofovske konference. Njegov neposreden konkurent je kardinal Franc Rode, trdijo naši viri. S prihodom sedanjega papeža pred desetimi leti se je Rodetov vpliv postopoma manjšal, Rupnikov pa naraščal. Rupniku naj bi bil zelo naklonjen tudi sedanji apostolski nuncij Jean Marie Speich. Ker se je govorilo, da se je afera z Rupnikom decembra lani zgodila tako rekoč tik pred možno razglasitvijo novega koprskega škofa – to naj bi postal že omenjeni Ivan Bresciani, doma iz Gorice – so se pojavili tudi namigi, da je bilo to kardinalovo maščevanje. Kardinal Rode se je sicer previdno distanciral od afere.

Da je bil Rupnik res eden najbolj vplivnih klerikov in naj bi imel velik vpliv tudi na odločitve papeža Frančiška, sicer trdi precej naših virov. Ob njegovem primeru je prišlo do zelo deljenih mnenj med katoličani. Nekateri ga še vedno zagovarjajo in trdijo, da je šlo za umazan napad nanj, drugi so nad njim skrajno razočarani. Dejstvo pa je, da ima Rupnik težavo, ker se na obtožbe sploh ni javno odzval in tudi ni spoštoval predvidnostnih ukrepov. Posledica je bila izključitev iz jezuitskih vrst. Dejstvo pa je tudi, da čeprav so prijave proti njemu zastarale, to še ne pomeni dokazane nedolžnosti. Formalno je “čist”, a senca dvoma bo ostala.

Tudi zato se postavlja vprašanje, ali je bila vključitev Rupnika med klerike koprske škofije – sam je namreč doma iz župnije Črni vrh nad Idrijo, ki spada v omenjeno škofijo – res modra odločitev ali bo to sprožilo nov plaz škandalov glede na siceršnje zaveze slovenskih škofov, da do zlorab velja ničelna toleranca.

C. R.