Iz evangelija po Janezu: Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Ker je Jezus vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, je rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizóp in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izdihnil.
Celoten odlomek pasijona si lahko preberete TUKAJ.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Na ta dan se namreč Jezus daruje na križu, česar se spominjamo v obredih velikega petka, z Božjo besedo, češčenjem križa ter molitveno uro ob Božjem grobu.
Poročilo Janezovega evangelija o Jezusovem trpljenju ima še posebej globok pomen. Še nekaj dni pred tem dogodkom je Jezus po slovenskem prihodu v Jeruzalem napovedoval, da ko bo povzdignjen z zemlje, bo vse pritegnil k sebi. Na Golgoti se zgodi Jezusovo povzdignjenje. Na simbolen način Jezus tu priteguje k sebi vse človeštvo. Zagrinjalo se v templju pretrga in porušen je zid med Bogom in človekom – medtem ko Jezusova suknja ostaja cela.
Golgota, Kalvarija, po naše Lobanja, je ime vzpetine, kjer se zgodi križanje. Lobanja ponazarja smrt. Zdi se, da je v tej vzpetini pokopan Adam (zemljak), prvi človek in hkrati zastopnik vsega grešnega človeštva. Če k temu dodamo še štiri žene (ne vemo, kdo je ta »sestra njegove matere«?), apostola Janeza, štiri vojake in še dva, ki sta bila križana z Jezusom, dobimo število polnosti: 12. Toliko je bilo namreč Izraelovih rodov in tudi število apostolov. Tu se torej dogaja drama človeštva in neskončno Božje usmiljenje do vsega sveta. Kri in voda, ki pritečeta z Jezusove strani, potem ko mu je rimski vojak s sulico prebodel stran, namočita zemljo pod križem (novim drevesom življenja). Voda kot krstna milost, kri pa znamenje življenja. Oboje ponovno oživlja od grehov mrtvega Adama, z njim pa tudi vso človeštvo. Človeštvo, ki je žejno odrešenja, ljubezni, usmiljenja – in z njim se Jezus poistoveti, ko izrazi svojo žejo, ki je bila zagotovo zelo prisotna pri vseh, ki so doživeli hude poškodbe, izgubo krvi. Tako kot je nekdaj Samarijanki rekel »Daj mi piti«, ko ga je žejalo po odrešitvi njene zaprašene duše, ga sedaj žeja po odrešenju vsega človeštva. In bi ji dal žive vode, če bi vedela, kdo jo prosi za pijačo. Sedaj pa mu dajejo, tik pred smrtjo, gobo s kisom.
In tu je tudi Jezusova mati, ki nase vzame porodne bolečine Cerkve. Jezusa bo, ko bo snet s križa, dobila še poslednjič v svoje naročje, tako kot takoj po rojstvu. A sedaj mrtvega, kot pšenično zrno, ki mora umreti. Sedaj je Mati zaupana v varstvu najmlajšemu od apostolov in edinemu, ki je od dvanajsterih pod križem. A tudi on je zaupan Njej v varstvo kot predstavnik Cerkve, ki se rojeva prav tu na gori Golgoti. V močni veri, da ta kraj ni zaključek zgodbe, ampak šele začetek. In ko razmišljamo o svojem trpljenju, je prav, da ga postavljamo na Jezusov križ, da bomo lahko skupaj z Jezusom vstali. Kajti po Njegovih ranah smo ozdravljeni.
C. R.
Še eno misel o velikem petku si lahko preberete TUKAJ.
