Iz svetega evangelija po Mateju (1,1-16.18-23): Rodovnik Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega: Abraham je imel sina Izaka, Izak Jakoba, Jakob Juda in njegove brate; Juda je imel s Tamaro sina Faresa in Zara, Fares je imel sina Ezroma, Ezrom Arama, Aram Aminadaba, Aminadab Naasona, Naason Salmona; Salmon z Rahabo sina Booza, Booz z Ruto sina Obeda, Obed Jeseja, Jese pa je imel sina kralja Davida. David je imel z Urijevo sina Salomona, Salomon je imel sina Roboama, Roboam Abija, Abija Aza, Aza Jozafata, Jozafat Jorama, Joram Ozija, Ozija Joatama, Joatam Ahaza, Ahaz Ezekija, Ezekija Manaseja, Manase Amona, Amon Josija, Josija pa je imel sina Jehonija in njegove brate ob preselitvi v Babilon.
Po preselitvi v Babilon je Jehonija imel sina Salatiela, Salatiel Zorobabela, Zorobabel Abiuda, Abiud Eliakima, Eliakim Asorja, Asor Sadoka, Sadok Ahima, Ahim Eliuda, Eliud Eleazarja, Eleazar Matana, Matan Jakoba, Jakob pa je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus.
Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.
Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Vse to se je pa zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bil Gospod napovedal po preroku, ki pravi: »Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.«
Matejev evangelij sicer ponuja določene podatke iz Jezusovega otroštva, predvsem pa navaja rodovnik Jezusa Kristusa. V ospredje postavi Jožefa, Jezusovega skrbnika, ki je Davidov potomec, kakor je razvidno iz rodovnika. Prav iz tega dejstva tudi dokaže, da je Jezus res obljubljeni Mesija po judovskih prerokbah. Pa čeprav vemo, da se Jezus v času svojega javnega delovanja nikoli ni skliceval na kraj svojega rojstva.
Presenetljivo pa v Svetem pismu ne najdemo ničesar o poreklu Marije. Godovni praznik njenih staršev sv. Ane in sv. Joahima (26. julija) dejansko izhaja iz drugih virov. Bog je vnaprej “pripravil prostor” za naše odrešenje: njegova Beseda se je učlovečila, postala je meso in živela med nami. Preprosto nazareško dekle je postalo “prebivališče Boga med ljudmi”. In tudi njo je pripravljal za to nalogo. Ker se 8. decembra spominjamo njenega brezmadežnega spočetja (kar pomeni, da je bila obvarovana izvirnega greha, česar se morda niti ni zavedala, a je nato v Lurdu v 19. stoletja sv. Bernardki Lurški izpovedala “Brezmadežno spočetje sem”), je nekako logično, da se 8. septembra spominjamo njenega rojstva po liturgični plati. Čeprav se kot njen resnični rojstni dan omenja 5. avgusta, ko se spominjamo Marije Velike (Maggiore) oz. Marije Snežne, dan pred praznikom Gospodovega spremenjenja na gori.
Morda bo koga zmotilo, ker se evangelijski odlomek nekako ne ujema najbolje z vsebino praznika. Vendar je Jožefu naročeno, naj se ne boji vzeti k sebi Marije. Seveda, Jožef je bil zaskrbljen, ker je bila noseča, še preden sta prišla skupaj. In tako kot je angel Mariji sporočil, da bo postala mati Kristusa, je tudi Jožef prejel sporočilo angela o tem, le da v spanju. Oba, Marija in Jožef, pa sta izrazila popolno vdanost in pokornost Božjim načrtom. Verjetno sta poznala tudi prerokbe iz Stare zaveze, ki so bile do tedaj morda nejasne. Mnogi Izraelci so pričakovali, da bo Mesija prišel v veliki slavi, kot nekakšen vojskovodja. Le malokdo je pomislil, da bi si tisti, ki so ga pričakovali, izbral pot majhnosti in ponižnosti.
Marijino rojstvo nas tako spomni na dejstvo, da Bog riše ravno s krivimi črtami, da si za uresničitev svojih načrtov velikokrat izbere poti, ki jih ljudje ne pričakujemo. Joahim in Ana sta svojo prvorojenko in edinko dočakala v podobnih letih kot Zaharija in Elizabeta Janeza, tistega, ki je pripravljal pot Gospodu. In morda se srečna Marijina starša niti nista zavedala, kaj vse pripravlja Bog po njuni hčeri. Lahko bi rekli: srečne vaše oči, ker vidijo, kar mnogim ni bilo dano. Iz korenine našega odrešenja je pognalo rodovitno drevo in obrodilo sad. Veselimo se tega.
C. R.
