Iz svetega evangelija po Marku (Mr 13,33-37): Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapústil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izróčil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naróčil, naj čuje. Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«
Cerkveno leto se izteče in na novo začne dokaj neopazno, vsaj kar se izbora božje besede tiče. Izpostavljajo se Jezusove besede o poslednjih rečeh in koncu sveta. Prvi del adventnega časa je namreč usmerjen k drugemu Jezusovemu prihodu. Tako živimo v “drugem polčasu” adventa. Vendar je Jezus dejansko z nami vse dni do konca sveta, kot nam je tudi obljubil. Ostaja navzoč preko evharistije, preko zakramentov, preko svoje besede. Božje kraljestvo je že tu, vendar še ni dovršeno, saj se soočamo s svojo padlo naravo, svojo grešnostjo in hkrati svobodo. Za Boga se moramo najprej odločiti in to odločitev potrjevati.
Jezus svojim učencem pogosto daje primere iz vsakdanjega življenja. Sebe tokrat primerja z nekom, ki je šel na potovanje in je svoje domovanje zaupal služabnikom. No, takih primerov Jezus navaja še več, a tokrat gre verjetno za kratko odsotnost gospodarja. Omenja, da je le vratarju naročil, naj bo buden. Verjetno bi si težko predstavljali stalno čuječnost več dni zapored. Vendar velja, da tudi ko smo morda v nočni službi (denimo policija, zdravstvo, gasilstvo, vojska, radio…), smo dolžni biti budni. Če zaspimo, zanemarimo svojo dolžnost. In če bi nenadoma prišlo do situacije, ko bi bilo potrebno ukrepanje, bi zaradi našega spanca prišlo do velike škode. Tu pa je naloga zgolj to, da gospodar najde svoje služabnike čuječe, ker ni znan čas povratka. Ves čas moramo biti pripravljeni.
Prav v tem odlomku Jezus med vrsticami namigne, da ne moremo predvideti časa njegovega ponovnega prihoda. Jezus svoje učence pripravlja na vrhunec: trpljenje, smrt in vstajenje. Po vnebovhodu in binkoštih se začne čas pričakovanja ponovnega prihoda. Mnogi so pričakovali, da bo to zelo kmalu. Vendar se je čas odmikal. Lahko torej rečemo, da je nemogoče napovedati čas Jezusove vrnitve v slavi. Tu se pojavi celo povezava z dogajanjem v vrtu Getsemani: Jezus moli, trepeta, potí krvavi pot. Vrne se k učencem, ki spijo. In jih spodbuja, naj ostanejo budni. In v tem je poanta adventa: ves čas moramo biti na preži, na straži, da nas dan Jezusovega ponovnega prihoda ne bo ujel nepripravljene.
C. R.
