Uvodni odlomek: Iz svetega evangelija po Marku (Mr 11, 1-10): Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Betfage in Betanije ob Oljski gori, pošlje Jezus dva izmed svojih učencev in jima reče: »Pojdita v vas, ki je pred vama; in ko stopita vanjo, bosta takoj našla privezano žrebe, na katerem še noben človek ni sedel; odvežita ga in pripeljita. In če vama kdo reče: ‚Kaj to delata?‘ recita: ‚Gospod ga potrebuje,‘ in takoj ga bo pustil semkaj.«Odšla sta in našla žrebe, privezano pred vrati zunaj ob cesti, in ga odvezovala. Nekateri izmed tam stoječih so jima govorili: »Kaj delata, da žrebe odvezujeta?« Odgovorila sta, kakor je bil naročil Jezus, in so ju pustili. Pripeljala sta torej žrebe k Jezusu. In nanj so položili svoja oblačila in je sédel nanj. In mnogi so na pot pogrinjali svoje plašče, drugi pa so z dreves sekali zelenje in ga stlali po poti. In kateri so šli pred njim in za njim, so vzklikali: »Hozana! Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida! Hozana na višavah!«
Trpljenje Jezusa Kristusa po Marku (Mr 14,1-15,47): Bilo je dva dni pred veliko nočjo in praznikom opresnikov. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi Jezusa z zvijačo prijeli in usmrtili. Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«
Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedél pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo. Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.« (celoten odlomek TUKAJ)
Cvetna nedelja ima v sebi dvojno sporočilo: na ta dan se namreč spominjamo najprej Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. To je bilo v času, ko je bil Jezus že znan, poznali so njegove čudeže, navduševali so se nad njim, uporniki so ga hoteli izkoristiti zase, da bi se borili proti Rimljanom, veliki zbor pa mu je divje nasprotoval. Za Jezusa je Jeruzalem končni cilj: tja prihaja slovesno, ljudje ga že sprejemajo kakor obljubljenega Mesijo, čeprav je to identiteto sprva skrival. Namesto konja si izbere oslička, s čimer se izpolnijo besede prerokov. Ljudje ob tem vzklikajo “veliki halel”, velikonočni psalm: “Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.” To molitev vedno molimo pri sveti maši.
Toda prvotno navdušenje se spremeni v sovraštvo. Jezus je že prej napovedoval, da gre v smrt in trpljenje, Peter tega ni mogel sprejeti. Sedaj se pokaže, da so tudi mesijanska pričakovanja ljudstva v neskladju s tem, kar je sprejel Jezus. Ko ga veliki zbor obsodi, ker je božji sin, je izročen v roke Rimljanov, tokrat z obtožbo, da je kralj. Navdušenje množic se spremeni v smrtno sovraštvo.
Tako imamo na cvetno nedeljo – ali, kot pravijo nekateri narodi, palmovo ali oljčno nedeljo – dvojno naravo. Najprej pozdravljamo z zelenjem in cvetjem kot izrazom pomladi Odrešenika, ki prihaja. In odhaja v – smrt. Nekaj dni kasneje bomo imeli še eno takšno slovesnost, to je veliki četrtek, ko bomo slovesno praznovali Jezusovo postavitev zakramenta evharistije. In tudi takrat se bo slovesno praznovanje zadržalo, prevesilo v premišljevanje Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani.
Vabljeni torej, da prebiramo in premišljujemo Jezusovo trpljenje. Letos iz evangelija po Marku.
C. R.