Piše: Gašper Blažič
Pokorno javljam, da bi nam v teh dneh res prišel prav kakšen dobri vojak Švejk, ki bi lahko razbremenil že kar svinčeno težko ozračje. Ki pa ni zastrupljeno samo z aktualnimi političnimi razmerami, ampak tudi s splošno mentaliteto, kjer ni važno, kdo je kdo, ampak kdo bo koga. In ja, vojak Švejk je bil morda v očeh kakšnega psihiatra res notorični bebec, ampak nekatere njegove izjave so že prav ponarodele. In eno od njih bi v tej kolumni bralkam in bralcem še posebej položil na srce.
Se še spomnite dveh sedaj že legendarnih foto upodobitev papeža Frančiška na družbenih omrežjih? Na eni se papež pojavi v dragi beli puhovki, na drugi pa ovir v mavrično zastavo. Seveda je bilo pojasnjeno, da gre za »deep fake« tehnologijo in zdi se, da se je slovensko občinstvo, zlasti njegov katoliški del, ob tem kar pomirilo. Češ, še smo na pravi strani. Vendar je bilo to hkrati nevarno znamenje, da se določeni lobiji, ki so se že polastili katoliške Cerkve v Nemčiji in Avstriji, lastijo tudi samega papeža. In ko je dikasterij za verski nauk v teh dneh izdal deklaracijo o tem, koga duhovniki lahko blagoslavljajo, so hitro izrabili priložnost in preko posvetnih medijev razglasili, da bo istospolne pare odslej dovoljeno blagoslavljati. Malo čudno, kajne? Vsaj glede na nedavne novice iz Vatikana, da je papež zaključil debato z nemško Sinodalno potjo glede spornih vprašanj, ki so na dan prihajale že v času očeta »moderne nemške teologije« Hansa Künga, tistega znanega misleca, ki se je že kmalu po drugem vatikanskem koncilu zapletel v precej ostro diskusijo s svojim tedanjim profesorskim kolegom v Tübingenu Josephom Ratzingerjem, kasnejšim kardinalom in nato papežem Benediktom XVI.
A preden se spustim v dogodke zadnjih dni, mi dovolite eno stvar. Poskusite se vživeti vase. Pridete v cerkev in ste ravno pri maši. Pa ni nujno, da ste katoličan. Niti ne, da ste kristjan (morda pravoslavne ali evangeličanske veroizpovedi). Lahko ste tudi agnostik, ateist, protestant, lahko ste tudi hindujec ali musliman. Vendar vas pri maši glede tega nihče ne bo preverjal, morda vas bo samo kdo od strani malo čudno gledal, češ nič ne sodelujete, ne odgovarjate na molitve. Nič hudega, to je običajen pojav, kajti na maše za pokojne pridejo večkrat takšni, ki ne stopijo v cerkev niti za veliko noč in za božič, kar pomeni, da niso vajeni sodelovati. Toda če počakate do konca maše, lahko doživite duhovnikov blagoslov. Ki velja za vas, tudi če niste kristjan. Pa tudi če živite v težkem grehu. Celo pri obhajilu nikogar vnaprej ne preverjajo, ali je v stanju, da lahko prejme Jezusa pod podobo kruha. Vsak to stori na lastno odgovornost. Odgovornost škofov in duhovnikov pa je, da ljudi opozorijo na morebitno nezdružljivost prejemanja zakramentov z načinom življenja. Denimo, otroci, ki še niso pristopili k prvemu obhajilu, gredo v vrsto za obhajilo s prekrižanimi roki na prsih, duhovnik jih blagoslovi. Enako odrasle, če imajo zadržek pri prejemu in morajo najprej k spovedi.
Blagoslov torej lahko prejme vsak. Celo nekristjan. Tudi v primeru, ko posameznik zaprosi duhovnika za blagoslov, mu slednji ne more tega odreči. Tu ni nobenih posebnih pogojev. Lahko bi bil denimo jaz, ki pišem to kolumno, zelo velika baraba, pa bi blagoslov vseeno dobil. Nekaj drugega pa so posebni, zakramentalni blagoslovi, ki so del obredov, zanje pa že veljajo določeni pogoji. Na primer blagoslov ob poroki, blagoslov prstanov, itd. Posamezniku pa se lahko izven teh obredov kadarkoli podeli splošni blagoslov. Tudi denimo pri spovedi v primeru, če spovedancu iz objektivnih razlogov ni mogoče podeliti odveze (pomanjkanje kesanja denimo). Vsak takšen blagoslov pomeni pomoč prejemniku pri rasti v svetosti, pri osebnem posvečenju. Tudi na podlagi takšnega blagoslova lahko raste. Tu ne gre za magijo, za nek avtomatizem. Več o tem je eksorcist Janez Kavčič povedal TUKAJ.
Ker pa je včeraj predstavljeni dokument »Fiducia supplicans« v medijih dobil status prelomne odločitve na področju odnosa do istospolnih parov, je s tem jasno vzbudil veliko ogorčenje precejšnjega dela katoličanov tudi v Sloveniji. V dandanašnji bralni kulturi je seveda dovolj, da prebereš samo naslov in že več, češ vedeli smo, da je “ta papež antikrist, modernist, globalist in morda celo sam podpornik pe**ov”. Češ, dopustno bo blagoslavljati tudi istospolne pare in do istospolnih porok ni več daleč. Tako nekako si povprečen bralec predstavlja včeraj izdani dokument. No, res je, da je čas za to zelo neroden, pa tudi s stališča komunikacije je zelo nenavadno, da smo katoličani v Sloveniji za to izvedli iz posvetnih medijev, ki so seveda prezgodaj triumfirali, a dovolj hrupno, da so bili mnogi ob tem zmedeni, jezni, celo besni na papeža, češ izdal nas je – in to ne prvič. Kar pomeni, da morda tista fotografija papeža Frančiška z mavrično zastavo ni bila »fake«? O, pa je bila in še vedno je lažna.
Ob tem je potrebno priznati, da se je cerkveni del naših komunikacij na ta trenutek precej slabo pripravil. Tednik Družina je šele danes zjutraj na spletni strani objavil pojasnilo, kaj ta dokument vsebuje, nekaj od tega je portal Blagovest poskušal že včeraj pozno popoldne (TUKAJ). Vendar je bila škoda že storjena. Predvsem pa je tu izostal prevod dokumenta, ki bi lahko na prepričljiv način predstavil, kaj je v resnici Sveti sedež odločil, in ovrgel to, kar mi mislimo, da je Sveti sedež odločil. In seveda, niti papež niti Vatikan niti Sveti sedež ali katerakoli kongregacija v nobenem primeru niso liberalizirali cerkvenega nauka o istospolni usmerjenosti in praksi. To že lahko rečemo.
Vzemimo najpomembnejši del članka iz spletne Družine: Dokument pravi, piše pillarcatholic.com, da ljudje, ki spontano pridejo prosit za blagoslov, »s to prošnjo pokažejo svojo iskreno odprtost za presežno, zaupanje svojega srca, da ne zaupajo samo v svoje moči, kažejo svojo potrebo po Bogu in svojo željo, da bi se iztrgali iz ozkih meja tega sveta, zaprtega v svoje omejitve«. Besedilo spodbuja, naj pari prosijo za blagoslov, ki bi jim bil dan, pa ne zato, da bi potrdili nemoralnost, temveč da bi potrdili svojo željo po Božji navzočnosti v svojem življenju. Blagoslovi, je zapisano v novem vatikanskem dokumentu, so »pastoralni vir, ki ga moramo ceniti, ne pa tveganje ali problem«.
(foto: posnetek zaslona / Twitter)
Zato bomo po Švejkovo zapisali: samo brez panike, prosim! Na včerajšnji dan se namreč ni zgodila nobena velika revolucionarna sprememba. Res pa je, da na prevod dokumenta še čakamo, da bomo lahko razumeli, zakaj je bil ta dokument sploh izdan. In seveda, če blagoslov od duhovnika sprejme nekdo, ki živi v neurejeni zvezi, to ne pomeni, da Cerkev in/ali duhovnik, ki blagoslov podeljuje, odobrava ta neurejen status. Lahko pa na ta način omogočimo lažjo pot do spreobrnjenja tistim, ki živijo v neurejenih zvezah. Tudi Jezus se ni izognil Samarijanki, ki je bila menda poročena že s petimi in je »na koruzi« živela s šestim partnerjem (kot poroča četrto poglavje Janezovega evangelija), vendar pa jo je srečanje z Jezusom povsem spremenilo. Na področju cerkvenega nauka se torej ni nič spremenilo.
Pa blagoslovljen božič in seveda še enkrat: brez panike!
P. S.: Avtor te kolumne ob koncu izjavljam, da imam razlog za oglašanje tudi zato, ker sem preteklosti zelo kritično ocenjeval delovanje papeža Frančiška in sem pri tem kdaj tudi pretiraval.
Gašper Blažič
